Decembrske iskrice
Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davor Vidas meni, da teritorialno povezovanje Slovenije z odprtim morjem lahko predstavlja neposredno kršitev mednarodnega prava, ne glede na to, ali gre za izhod, stik ali spoj. Ali pa to pomeni, da se je Hrvaška odpovedala delu svojega teritorialnega morja, ki ji pripada po mednarodnem pravu, je dodal.
MMC je o izjavi slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, da bo Slovenija sprostila 11 od 14 poglavij, torej tista, kjer so sporni samo prejudici meje, poročal že pred dvema tednoma. "Ker obstajajo še drugi, vsebinski zadržki, bo Slovenija vztrajala z blokado pri treh poglavjih," je namreč tedaj dejal minister. Pri poglavju o zunanji, obrambni in varnostni politiki bo Slovenija pridržek verjetno obdržala zato, "da vidimo, kako se bo dogovor, ki obstaja, realiziral," je dodal.
Jutarnji: Po Ljubljani kroži tajen dokument - Slovencem podrobnosti znane že dva tednaJutarnji list pa poroča, da po Ljubljani kroži dokument, v katerem slovenska vlada navaja koristi, ki jih je imela Slovenija od blokade Hrvaške. V dokumentu naj bi slovenska vlada navajala razlike med dogovorom s hrvaško predsednico vlade Jadranko Kosor in predlogom, ki ga je decembra lani podalo francosko predsedstvo EU-ja.
Dokument govori, da Slovenija kot pridobitev vidi priznanje Hrvaške, da vprašanje meje ni dvostransko vprašanje, temveč vprašanje Evropske unije, in to, da je Hrvaška priznala prejudiciranje meje v dokumentih, ki jih je predložila Evropski uniji. Obe razliki je slovenski premier Borut Pahor izpostavil na skupni seji parlamentarnih odborov za zunanje zadeve in zadeve EU-ja 15. septembra.
"Slovenija sporoča, da za vztrajanje pri blokadi nima pravi argumentov"
V tem, kot ga imenujejo hrvaški mediji, tajnem dokumentu, naj bi pisalo še, da bo Slovenija odblokirala samo tista poglavja v pogajanjih Hrvaške z EU-jem, ki prejudicirajo mejo. Kot je že omenjeno, je minister Žbogar o tem novinarjem govoril že dan pred sejo parlamentarnih odborov. Jutarnji sicer poroča, da s tem Slovenija priznava, da nima pravih argumentov za vztrajanje pri blokadi, razen dvostranskih. V časopisu dodajajo, da s takšnim razumevanjem dogovora Slovenije v Evropski uniji niso zadovoljni, saj želi EU pokazati, da dvostranska vprašanja niso del dogovora o članstvu, kar je pomembno predvsem za prihodnje širitve.
Slovenski mediji smo o podrobnostih sporazuma med Pahorjem in Jadranko Kosor poročali že pred dvema tednoma. Razpredelnico z razlikami med francoskim predlogom in dogovorom iz 11. septembra si lahko ogledate tukaj.
Slovenski poslanci so med drugim vlado pozvali, da jim do 1. oktobra posreduje predlog arbitražnega sporazuma
V Bruslju natančnih podrobnosti dogovora med slovenskim premierjem in hrvaško premierko ne poznajo, poudarjajo pa, da niti Ljubljana niti Zagreb nista trdila, da je dosežen dogovor o meji, pač pa da je dosežen dogovor o načinu reševanja meje. Časopis še piše, da drugi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna ne predstavlja končnega dogovora o arbitraži pač pa izhodišče za nadaljevanje pogovorov, ki se bodo v petek nadaljevali v Bruslju. Prav to, da je drugi Rehnov predlog le izhodišče, že od sklenitve dogovora s kolegico Kosorjevo poudarja premier Pahor.
Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davor Vidas meni, da teritorialno povezovanje Slovenije z odprtim morjem lahko predstavlja neposredno kršitev mednarodnega prava, ne glede na to, ali gre za izhod, stik ali spoj. Ali pa to pomeni, da se je Hrvaška odpovedala delu svojega teritorialnega morja, ki ji pripada po mednarodnem pravu, je dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje