Hrvaški mediji so v četrtek objavili nekatere domnevne podrobnosti arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Za Hrvaško je sporen predvsem 3. člen, kjer je opredeljeno, da bo arbitražno sodišče odločalo o poteku meje na kopnem in na morju med Hrvaško in Slovenijo, o stiku Slovenije z odprtim morjem ter o režimu uporabe pomembnih morskih območij. Točka b omenjenega člena je tista, ki je dvignila največ prahu in poraja vprašanja, kaj dejansko pomeni "stik z odprtim morjem".

Zaradi 3. člena je dananšnje srečanje s premierko Jadranko Kosor odpovedal prvak opozicijske SDP Zoran Milanović, ki je arbitražni sporazum označil za "pravni in diplomatski zmazek" in napovedal, da bo podpora njegove stranke odvisna predvsem od tega, kako bo premierka sporazum predstavila poslancem. Ker se v sporazumu omenja "stik z odprtim morjem" in še marsikaj neugodnega za Hrvaško, Milanović pričakuje, da bo Kosorjeva v saboru pojasnila, kaj je dobro za Hrvaško in kaj je v tem sporazumu takega, česar ni bilo mogoče doseči pred petimi ali šestimi leti.

Gre le za režim proste plovbe?
Budislav Vukasović, nekdanji podpredsednik sodišča za morsko pravo, je v oddaji Otvoreno na hrvaški televiziji povedal, da ne verjame, da bo arbitražno sodišče odločilo, da bi lahko imela Slovenija svoje teritorialno morje tako daleč od svoje meje. Minister za pravosodje Ivan Šimonović je ob tem poudaril, da razlaga besedne zveze "stik z odprtim morjem" ne pomeni dejanskega teritorialnega stika z odprtim morjem, ampak le režim proste plovbe za Slovenije.

Stik z odprtim morjem le, če se Hrvaška odpove ozemlju
Tudi hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf je prepričan, da ima lahko Slovenija dostop do odprtega morja samo, če se Hrvaška odpove delu svojega ozemlja. Po njegovi oceni se z navedbo v sporazumu, da arbitražno sodišče odloča o stiku Slovenije z odprtim morjem, "vnaprej oblikuje odločitev sodišča o tem vprašanju", saj mora sodišče ravnati tako, kot sta mu v sporazumu naložili stranki. "Na podlagi tega lahko arbitražno sodišče Slovenijo z odprtim morjem poveže samo prek morskega koridorja oz. prehoda (dimnika) v delu morja, ki je zdaj del hrvaškega teritorija," je prepričan Rudolf, ki je povedal še, da je angleška formulacija stika z besedico "junction" neprecizna.

"Osnutek arbitražnega sporazuma omogoča sprejem arbitražne odločitve na podlagi, po kateri se bo Hrvaška v koridorju morala v korist Slovenije odreči delu svojega morja, morskega dna in podzemlja z vsem naravnim bogastvom, vključno z zračnim prostorom nad koridorjem", ali pa "preoblikovati svoje morje in podmorje v odprto morje, tj. morje, ki ni pod suverenostjo nobene države", je poudaril akademik Rudolf.

Pavliha: Stik lahko pomeni več stvari
Tudi v Sloveniji poteka burna razprava okoli besedice "stik" in njenega pomena. Po poročanju HRT-ja premier Borut Pahor trdi, da beseda stik (junction) pomeni neke vrste koridor do odprtega morja, strokovnjaki za mednarodno pravo pa so prepričani, da lahko stik pomeni tudi dostop ali pa prehod in izhod. Strokovnjak za mednarodno in pomorsko pravo Marko Pavliha je prepričan, da je v sporazumu, ki sta ga podpisala Pahor in Kosorjeva, suveren morski koridor do odprtega morja vprašljiv. Kot navaja HRT, je Pavliha opozoril, da bo arbitražno sodišče odločalo tudi o pravilih mednarodnega prava, kar naj bi ustrezalo Hrvaški, slovenska vlada pa je pri tem prepričana, da bo arbitraža določila le koordinate prehoda iz teritorialnih voda do odprtega morja.

Na HRT-ju so pomen besede stik preverili tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kjer piše, da je stik popolno približanje dveh ali več predmetov.

Opozicija proti sporazumu, saj stika z odprtim morjem ni
Predsednik opozicijskega SDS-a Janez Janša je prepričan, da bi lahko Hrvaška, če bo sprejela t. i. interpretativno izjavo, ki bi verjetno prinesla večino v saboru, izključila vsako možnost, da bi bilo formulacijo v členu, ki govori o stiku Slovenije z mednarodnimi vodami, mogoče razumeti na način, da gre za stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi. V takem primeru je Janša napovedal, da njegova stranka ne bo podprla arbitražnega sporazuma.

V SLS-u menijo, da je iz neuspelih pogovorov, ki jih je imela hrvaška premierka Jadranka Kosor s predstavniki opozicije, razvidno, da opozicija zahteva še dodatna strokovna zagotovila, da Slovenija prek predlaganega sporazuma ne more dobiti teritorialnega stika z odprtim morjem. Šlo naj bi za trdna zagotovila, da bo Slovenija s sporazumom izgubila gospodarsko, politično in strateško pomemben teritorialni stik z odprtim morjem ter torej ne bo več pomorska država. V SLS-u zato znova poudarjajo, da po njihovem mnenju premier Borut Pahor z zagotovili, da sporazum predvideva stik z odprtim morjem, zavaja slovensko javnost.

Poslanska skupina SNS pa od premierja zahteva, da slovenski javnosti takoj predstavi osnutek arbitražnega sporazuma o reševanju meje s Hrvaško. Ker je namreč predlog sporazuma v četrtek zaokrožil po hrvaških medijih, pravijo, da izgovor, da se ga zaradi hrvaške oznake tajnosti ne objavi v Sloveniji, ni več na mestu. "V kolikor tega ne bo storil, bo potrdil našo domnevo, da ga ne želi predstaviti zgolj zato, ker bo s tem pokazal, da je v celoti na škodo Republike Slovenije in njenih nacionalnih interesov," je dejal Zmago Jelinčič.