Voditelji sedemindvajestih članic Evropske unije so se zbrali na vrhu v Brsulju, kjer jih na mizi čakajo same težke teme - poleg Lizbonske pogodbe je govora še o ukrepih proti finančni krizi in o dogovoru za boj proti podnebnim spremembam.

Irski volivci so na junijskem referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo, ki je namenjena poenostavitvi delovanja EU-ja, Dublin pa je zdaj pripravljen izvesti še en referendum, in sicer še pred koncem mandata trenutne Evropske komisije 1. novembra prihodnje leto.

V zameno za izvedbo drugega referenduma so voditelji članic EU-ja obljubili odločitev o ohranitvi veljavnega sistema oblikovanja komisije po načelu en komisar na državo članico.

Lizbonska pogodba predvideva, da naj bi bilo do leta 2014 število komisarjev enako dvema tretjinama držav članic, a dopušča možnost ohranitve dozdajšnjega sistema, če se za to članice odločijo soglasno.

Poleg števila komisarjev so evropski voditelji Irski ponudili tudi pravna zagotovila glede pomislekov, ki jih imajo Irci in ki so bili med razlogi za zavrnitev pogodbe na referendumu. Pomisleki zadevajo predvsem davčno politiko, splav, izobraževanje in družinsko politiko ter ohranitev irske vojaške nevtralnosti.

Dogovor o podnebju najtežji oreh
Najtežje bodo voditelji dosegli dogovor o podnebnih zavezah, ki bi bil sprejemljiv za vse članice.

EU se je že marca lani zavezal, da bo do leta 2020 zmanjšal izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov, za enak odstotek povečal delež obnovljivih virov energije in izboljšal energetsko učinkovitost.

Francoski predsednik in predsedujoči EU-ju Nicolas Sarkozy je pred vrhom dejal, da ni druge možnosti kot dogovor glede "podnebnega" svežnja, saj si Unija ne sme privoščiti razdeljenosti. Zagotovil je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo dogovor dosežen in napovedal, da bodo pogajanja potekala, dokler bo potrebno.

Dolga pogajanja o tem vprašanju napoveduje tudi Poljska, ki si želi "solidarnosti" pri pomoči revnejšim članicam za doseganje zastavljenih ciljev.

Naporno bo tudi pri pogajanjih o ustreznih odgovorih na svetovno gospodarsko krizo in voditelji bodo govorili o 200 milijard evrov vrednem načrtu Evropske komisije, kar predstavlja 1,5 odstotka BDP-ja povezave.

G. V.