Zaščita z zaščiteno označbo porekla pomeni, da tako pridelava kot predelava oljk potekata znotraj predpisanega geografskega območja Istre v Sloveniji in Hrvaški, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Postopek zaščite oljčnega olja se je začel v letu 2016, ko je komisija v Evropskem uradnem listu objavila vlogo Hrvaške za registracijo proizvoda Istarsko ekstra djevičansko maslinovo ulje z zaščiteno označbo porekla.

Slovenija je na to vlogo ugovarjala, ker ima že od leta 2007 pri Evropski komisiji zaščiteno ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla in bi lahko registracija hrvaškega proizvoda zavajala potrošnike glede pravega porekla proizvoda.

Bruselj je slovenski ugovor priznal in državi pozval k pogajanjem. Slovenski in hrvaški oljkarji so se na pogajanjih dogovorili za pripravo skupne vloge za zaščito ekstra deviškega oljčnega olja, proizvedenega v slovenski in hrvaški Istri. Tako so na podlagi sklenjenega sporazuma med slovenskimi in hrvaškimi oljkarji na Evropsko komisijo poslali vlogo Slovenije in Hrvaške za skupno zaščito ekstra deviškega oljčnega olja z imenom Istra.

Zaščiteni slovenski proizvodi

Z zaščiteno označbo porekla so zaščiteni Nanoški sir, Tolminc, Bovški sir, Mohant, Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med, Piranska sol in Istrski pršut.

Z zaščiteno geografskega označba pa so zaščiteni Kraški pršut, Šebreljski želodec, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Kraški zašink, Kraška panceta, Ptujski lük, Kranjska klobasa, Slovenski med, Prekmurska šunka, Štajerski hmelj in Jajca izpod Kamniških planin.

Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi in Belokranjska pogača so zaščiteni kot zajamčena tradicionalna posebnost.