V sredo je Bruselj Rim pozval, naj v dveh dneh pojasni poslabšanje stanja javnih financ. Po evropskih pravilih morajo države z javnim dolgom, ki presega 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, tega postopno zniževati ‒ toda italijanski zadnja leta znova raste.

Pismo sta podpisala komisarja Valdis Dombrovskis in Pierre Moscovici, z njim pa finančnega ministra Giovannija Trio pozivata, naj pojasni, zakaj je javni dolg Italije narasel, namesto da bi se nekoliko skrčil. Po zadnjih izračunih se je lani dvignil za 0,8 odstotka, letos in prihodnje leto pa naj bi se dvigal po 1,5-odstotni stopnji ter nazadnje presegel 135 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Italija ima čas do petka ‒ če utemeljitev ne bo prepričljiva ali pa rimska vlada ne bo začela omejevati proračunske porabe, bi lahko Komisija znova sprožila poseben postopek proti njej.

Salvini ima drugačne načrte

Italijanski zmagovalec evropskih volitev Matteo Salvini priznava, da bi lahko globa na koncu znašala do pol četrte milijarde evrov. Toda notranji minister in podpredsednik vlade nasprotno zahteva sprostitev evropskih omejitev proračunskega zadolževanja članic, saj želi čim prej uvesti enotno davčno stopnjo, kar bi Italijo stalo vsaj 30 milijard evrov ali skoraj dva odstotka BDP-ja. Kaj o tem misli večinski vladni partner Gibanje petih zvezd, ki je na nedeljskih volitvah s Salviniju nasprotno retoriko doživel poraz, še ni jasno: člani tega populističnega gibanja namreč danes glasujejo o zaupnici svojemu vodji Luigiju Di Maiu.

Finančni trgi pa imajo znova manj zaupanja do Italije: razlika med donosnostjo nemških in italijanskih obveznic se že dneve giblje tik pod mejo 300 baznih točk. Po mnenju opozicije je Italija v letu dni, odkar sta prišli na oblast Liga in Gibanje petih zvezd, za višje obresti odštela dodatnih 17 milijard evrov.