V EU-ju je bil danes dosežen dogovor o izključitvi nekaterih ruskih bank iz sistema SWIFT. Banke Sberbank ni med njimi. Po poročanju tiskovne agencije Bloomberg naj bi izključitev iz SWIFT-a veljala za sedem ruskih bank: VTB, Bank Rosija, Otkritie, Novikombank, Promsvjazbank, Sovkombank in VEB.RF. Na seznamu ni bank Sberbank in Gazprombank.

Prav tako je EU ruskima državnima medijema RT in Sputnik prepovedal oddajanje v povezavi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo francosko predsedstvo Svetu EU-ja.

Evropski poslanci obsodili nezakonito rusko agresijo

Evropski poslanci in poslanke so v resoluciji najostreje obsodili rusko nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo in invazijo v Ukrajini ter vpletenost Belorusije vanjo, izrazili so neomajno solidarnost z Ukrajino in pozvali k pripravi svežnja pomoči zanjo v vrednosti več milijard evrov.

Največ pozornosti je bilo v današnji razpravi, v kateri je z virtualnim nagovorom sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, namenjene vprašanju članstva Ukrajine v Uniji. Ukrajina želi takojšnje članstvo, Unija pa ji odgovarja, da je del družine, a opozarja, da bo pot do članstva še dolga.

Resolucija poziva k prizadevanjem, da Ukrajina čim prej dobi status kandidatke za članstvo v Uniji. Končno potrjeno besedilo resolucije sicer še ni na voljo, a bistvenih sprememb glede na osnutek naj ne bi bilo.

Za resolucijo je glasovalo 637 poslank in poslancev, tudi vseh osem iz Slovenije. Proti jih je bilo trinajst, 26 pa se jih je vzdržalo. Večina nasprotnikov in zadržanih je iz vrst skrajno desne skupine Identiteta in demokracija (ID), evropske levice ter nepovezanih poslancev.

Zelenski: Dokažite nam, da nas ne boste pustili na cedilu

V nagovoru prek videopovezave je Zelenski dejal, da bo marsikateri Ukrajinec z življenjem plačal to, da brani mir. "Nismo vedeli, da bomo morali plačati takšno ceno. To je tragedija za vsakega Ukrajinca in celotno državo. Spopadamo se z realnostjo, izgubo življenj, resničnostjo na terenu. Danes dajemo življenja za naše vrednote, svobodo, demokracijo. Želimo biti enakovredni, tako kot vi. Ukrajinci so se izredno izkazali. Tako lahko zmagamo in vesel sem, da to vidite tudi vi. Prebrodili bomo to krizo. Govorimo o evropski izbiri, za to si prizadevamo. Želim si, da bi od vas slišali, da je tudi vaša izbira evropska Ukrajina."

Zelenski je zaprosil za takojšnje članstvo Ukrajine v Uniji po novem, posebnem postopku.

Poudaril je, da sta dve raketi, ki sta padli na Harkov, tragedija. "To je mesto z največ univerzami v naši državi, veliko je v njem mladih. Tam je tudi največji trg v Evropi, imenuje se Trg svobode. To je cena miru, za katerega se bojujemo. Bojujemo se za naše ozemlje, našo svobodo. Onemogočen je vstop v vsa naša največja mesta, a svobode nam nihče ne bo mogel vzeti. Od zdaj naprej se bodo vsi trgi v Ukrajini imenovali Trg svobode. Nihče nas ne bo zlomil, mi smo Ukrajinci. Želimo si spet videti svoje otroke, želimo jih videti žive. Včeraj je bilo ubitih 16 otrok. Predsednik Putin bo rekel, da je to neke vrste vojaška operacija. V kakšni operaciji ubijajo otroke? Zakaj v mesta prihajajo s tanki?"

Še enkrat je poudaril t. i. evropsko perspektivo Ukrajine: "Bojujemo se za preživetje, in to nas najbolj motivira. Vendar pa se prav tako bojujemo za to, da bi postali enakopravni člani Evrope. Prepričan sem, da smo danes dokazali, da se zavzemamo za to. EU bo močen z nami. Brez vas bo Ukrajina zelo osamljena v svojem boju. Dokazali smo svojo moč in pogum, da smo takšni, kot ste vi. Dokažite nam, da nas ne boste pustili na cedilu, da ste dejansko Evropejci. Tako bo življenje zmagalo nad smrtjo, luč nad temo. Slava Ukrajini."

Najboljša podpora Ukrajini je priznanje njenih pričakovanj glede članstva v Uniji, je v virtualnem nagovoru evropskih poslancev in poslank poudaril tudi predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Štefančuk.

"Ukrajina danes brani meje civiliziranega sveta. Bog nam pomagaj, če Ukrajina pade. Nihče ne ve, kje se bo ustavil ruski agresor," je opozoril Štefančuk in poudaril, da je Evropa na prelomnici.

Ursula von der Leyen: Pot do članstva bo "še dolga"

Pot do članstva Ukrajine v EU-ju je še dolga, pa je opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. EU in Ukrajina sta si po njenih besedah danes bliže kot kdaj koli, a bo "pot še dolga". Obenem je izrazila prepričanje, da nihče v plenarni dvorani ne more dvomiti o tem, da ljudje, ki se tako pogumno borijo za evropske vrednote, spadajo v evropsko družino.

Da so Ukrajinci dobrodošli v Uniji, da spadajo v Unijo in da so prijatelji, je poudaril tudi vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) v parlamentu Manfred Weber.

Tudi vodja liberalcev skupine Renew Stephane Sejourne je opozoril, da se Ukrajina Uniji še leta ne bo pridružila, a je podprl dodelitev statusa kandidatke.

Vodja socialdemokratov (S&D) Iratxe García Pérez je poudarila, da se Unija ne sme ustaviti, dokler ne bo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sojeno kot vojnemu zločincu.

V razpravi sta sodelovala poleg predsednice Evropske komisije še predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

Parlament naj bi v resoluciji še navedel pravico Ukrajine, da sama izbira svoja zavezništva, obsodil enostransko rusko priznanje neodvisnosti separatistov v Donecku in Lugansku, izrazil sožalje zaradi izgubljenih življenj ter poudaril, da so napadi civilistov vojni zločini.

Evropski poslanci naj bi opozorili na nevarnost jedrskega zaostrovanja in izrazili zaskrbljenost zaradi ruskega dviga pripravljenosti jedrskih sil. Skrbi jih tudi rusko zavzetje jedrske elektrarne Černobil, zato naj bi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pozvali k nadzoru ruskih dejanj v povezavi z jedrsko varnostjo.

Pozdravili naj bi namero sploh prve uporabe evropske direktive o začasni zaščiti, ki bi beguncem iz Ukrajine omogočila takojšen dostop do zaščite, ter pozvali notranje ministre članic Unije, naj uporabo te direktive odobrijo ta teden na zasedanju v Bruslju. Izpostavili naj bi, da ruski napad na Ukrajino terja od EU-ja in zveze Nato pripravo načrtov za vse mogoče scenarije, članice Unije naj bi pozvali h krepitvi obrambnih proračunov in krepitvi obrambne pomoči Ukrajini, Unijo pa h krepitvi lastne kibernetske in hibridne obrambe.

Poziv k strožjim sankcijam

Evropski poslanci in poslanke so se zavzeli tudi za še strožje sankcije proti Rusiji, zlasti za omejitev najpomembnejšega ruskega izvoznega blaga, kot sta nafta in plin, so še sporočili iz parlamenta. Sankcije naj strateško merijo na oslabitev ruskega gospodarstva in industrije, še zlasti vojaške, naj bi pozvali.

Pozvali naj bi tudi k prepovedi dostopa vseh ruskih bank do evropskega finančnega sistema ter izključitvi Belorusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema SWIFT. Med drugimi sankcijami, h katerim pozivajo, so tudi zaprtje vseh pristanišč za ruske ladje ter dokončna prepoved plinovoda Severni tok 2.

Prav tako so poslanci po pričakovanjih izrazili veliko zaskrbljenost zaradi ruskih poskusov destabilizacije Zahodnega Balkana, obsodili tiste, ki Rusijo po napadu na Ukrajino podpirajo, in obžalovali, ker se Srbija ni pridružila sankcijam EU-ja proti Rusiji, kar da škodi njenemu pristopnemu procesu.

Predsednica parlamenta Roberta Metsola je v uvodnem govoru poudarila štiri ključne točke za prihodnost – da se Evropa ne sme več se zanašati na ruski plin, da ne sme več sprejemati denarja iz Kremlja in se pretvarjati, da je to denar brez posebnih pogojev. Dejala je tudi, da oligarhi iz Rusije ne smejo več uporabljati denarja za to, da si kupujejo ugled. Tretja točka je, da mora biti vlaganje v obrambo "na nivoju". "Evropa mora imeti pravo varnostno in obrambno unijo," je dodala. Bojevati se je treba tudi proti kampanji dezinformiranja iz Kremlja, je še dejala.

Scholz poziva k ustavitvi "prelivanja krvi"

Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina spet pozval, naj "takoj ustavi vse bojne operacije, umakne ruske sile v Rusijo in se vrne k dialogu", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Prelivanje krvi se mora končati. Vladimir Putin zlorablja ukrajinsko ljudstvo," je dejal Scholz v Berlinu po srečanju z luksemburškim premierjem Xavierjem Bettelom.

Scholz je ob tem napovedal, da bodo že sprejetim sankcijam proti Rusiji dodali nove sankcije, in dodal, da se "Ukrajina bojuje za preživetje".

Luksemburški premier pa je Nemčijo in Francijo pozval k nadaljevanju diplomatskih prizadevanj za končanje ruskega napada na Ukrajino. Kljub sankcijam je treba nadaljevati tudi diplomatska prizadevanja, je dejal.

"To ni lahek dialog. Vendar moramo uspeti doseči to prekinitev ognja. In brez pogovora drug z drugim bo tudi to nemogoče," je dodal Bettel. Ob tem pa je ljudem v Ukrajini zagotovil: "Niste pozabljeni. Niste sami."

Stoltenberg očita Putinu, da je uničil mir v Evropi

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes na obisku na Poljskem očital ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je z napadom na Ukrajino uničil mir v Evropi. Zagotovil je še, da bodo zavezniki branili vsak centimeter svojega ozemlja.

"Predsednik Putin je uničil mir v Evropi. Zavezniki obsojamo neutemeljeno in brutalno invazijo na Ukrajino. Ruski napad je popolnoma nesprejemljiv in ga omogoča Belorusija," je povedal Stoltenberg ob obisku letalskega oporišča v Lasku na Poljskem. Poudaril je še trdno zavezanost skupni obrambi. "Varovali in obvarovali bomo vsak centimeter ozemlja Nata," je dodal.

Vodja Nata je ob tem znova zavrnil možnost, da bi zavezništvo sodelovalo v vojni v Ukrajini. "Nato v Ukrajino ne bo pošiljal sil, niti premestil letal v ukrajinski zračni prostor," je pojasnil.

Blinken: Je Rusija še lahko članica Sveta ZN-a za človekove pravice?

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v virtualnem nagovoru Svetu ZN-a za človekove pravice v Ženevi odprl vprašanje članstva Rusije v tem organu zaradi napada na Ukrajino.
"Postavlja se razumljivo vprašanje, ali lahko članica ZN-a, ki napade drugo članico ZN-a in zagreši grozljive zlorabe človekovih pravic, sploh ostane članica sveta za človekove pravice," je dejal Blinken.

Blinken je svet za človekove pravice pozval, naj pošlje jasno sporočilo Putinu, da mora ustaviti napad in se takoj umakniti iz Ukrajine. Predlagal je tudi, naj se sprejmejo ukrepi za kaznovanje odgovornih.

"Če Putinu uspe strmoglaviti demokratično izvoljeno ukrajinsko vlado, bo položaj človekovih pravic skupaj s humanitarno krizo samo še slabši," je dejal ameriški minister.

Za primerjavo je uporabil območje polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. "Ruska okupacija tam pomeni zunajsodne poboje, izginotja, mučenja, samovoljne aretacije, preganjanje etničnih in verskih manjšin in surovo zatiranje opozicije," je dejal Blinken in dodal, da režim v Kremlju krepi zatiranje tudi v Rusiji.