Letno poročilo za lani namreč kaže, da so prejeli za dobrih pet odstotkov več prijav in prav toliko je naraslo tudi število odobrenih patentov. Optimistični so tudi glede statusa Evrope kot tehnološko močne regije.

Toplo-hladno, bi lahko označili podatke o izumih, prijavljenih lani na evropski patentni organizaciji. Vodilni so optimistični in izpostavljajo rast števila prijav in odobrenih patentov. Rekordno število prijav iz evropskih podjetij kaže na to, da so se odločila izumiti pot iz krize, Evropa pa ostaja privlačna tudi za inovativna podjetja iz tujine, slikovito pravi predsednik organizacije Benoit Batistelli. Na področju patentov je - po njegovem - krize v Evropi konec, število vlog se lani ni več zmanjšalo kot leto prej.

Toda rast je občutno počasnejša kot na drugih območjih - Evropa ima komaj dve-, Amerika pet- in Azija 10-odstotno rast, evropski del pogače se zato postopno zmanjšuje. Lani se je prvič tudi zgodilo, da podjetje z največ prijavami na evropski patentni urad ne prihaja iz Evrope. Tradicionalnega zmagovalca - nemški Siemens je namreč s prestola izrinil azijski Samsung. V primerjavi z ameriškimi in azijskimi evropska podjetja ostajajo vodilna na osmih od desetih tehnoloških področjih - le pri medicinski in računalniški tehnologiji je več prijav kot iz Evrope prispelo iz Amerike. Prijaviteljem iz Slovenje so lani odobrili 38 patentov, kar je desetina manj kot leto prej (42).

Evropska patentna organizacija bo podeljevala in upravljala tudi enotni evropski patent, potem ko bodo članice Unije ratificirale sporazum. Pogoji bodo enaki kot pri starem evropskem patentu, a ker ne bo potrebna uveljavitev v vsaki državi posebej, bo postopek hitrejši, in kot pravi predsednik Batistelli, tudi do 70 odstotkov cenejši. A hkrati bo tudi bolj tvegan. Zdaj patent dobiš in zgubiš v vsaki državi posebej, enotni patent bo podjetje dobilo, a tudi zgubilo za celotno območje 25 držav naenkrat.

Iz Bruslja Erika Štular, Radio Slovenija