Velika večina voditeljev EU-ja podpira močno sporočilo podpore Ukrajini, da bo sčasoma postala članica Evropske unije, je ob začetku drugega dne srečanja v Versaillesu po poročanju Reutersa dejal premier Janez Janša in dodal: "Ne jutri, seveda, jutri lahko samo postane kandidatka."

O tem, da voditeljem kljub dolgi razpravi ni uspelo doseči dogovora, je Janša dejal: "Mi smo prepričani, da bo do močnejše zaveze prišlo slej ko prej, obžalujemo, da se to ni zgodilo že to noč, čeprav smo bili blizu. Bo pa na ozemlju Ukrajine vse to, kar se bo dogajalo v naslednjih tednih, na žalost prispevalo k temu, da se bodo tisti, ki zdaj govorijo o dolgih postopkih, zavedeli, kako pomembna je ta mehka moč Evropske unije, ki na koncu odloči. Če bi gospod Putin v zadnjih dvajsetih letih in več, odkar je bil ruski predsednik ali premier, naredil več za to, da bi bila Rusija privlačnejša, bi se verjetno Ukrajinci želeli pridružiti Rusiji, tako pa še vedno želijo v Evropsko unijo, in da se to ustvarja s tanki v 21. stoletju, je popolnoma zavržno."

Voditelji so v zgodnjih jutranjih urah po dolgi razpravi sprejeli izjavo "o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino" v petih točkah. Glede vprašanja članstva Ukrajine v EU-ju ni bistvenih sprememb v primerjavi z osnutki. Ukrajina ni dobila jamstev glede hitre pridružitve Uniji, ki jih želi.

Janša sicer ocenjuje, da bi lahko zavračanje hitrih postopkov za včlanitev Ukrajine v EU vplivalo na potek vojne: "Vse, kar daje Ukrajincem močnejše upanje, da zdržijo, da se borijo, seveda vpliva na potek vojne, ker ta vojna se bo ustavila takrat, ko bo Ukrajina dovolj močna, da bo ustavila ruske sile, šele takrat bo prišlo do ustavitve ognja in resnih pogajanj in do neke rešitve, ki bo mogoče dober kompromis ali pa sprejemljiv kompromis za vse."

V povezavi o vzpostavitvi območja prepovedi preletov veliko nerazumevanja

Na vprašanje, ali so v Versaillesu govorili tudi o vzpostavitvi območja prepovedi preletov, za kar se je sam v preteklih tednih večkrat zavzel in kar v zvezi Nato zavračajo, ker da bi zaostrilo vojno, je premier odgovoril, da EU pri tem ne more storiti ničesar in da so to razprave v okviru Nata. Ob tem je poudaril, da je v povezavi s tem veliko nerazumevanja. Nebo nad državo se lahko zapre na različne načine – to lahko naredi nekdo od zunaj, lahko se to naredi z letali prestrezniki ali pa to stori tisti, ki je suveren v tem prostoru in ima sredstva, da zagotovi učinkovito protizračno zaščito, je pojasnil.

Poleg tega so tudi različne oblike zaščite neba, lahko je to zgolj omejena humanitarna zaščita, lahko pa gre za suvereno obvladovanje zračnega prostora, do česar ima vsaka suverena država pravico, je nadaljeval. Za zdaj gredo po Janševih besedah stvari v smer, da Ukrajina postane dovolj močna, da zaščiti vsaj glavna naselja pred letalskimi napadi. Rusija sicer po njegovih navedbah zelo omejeno uporablja najsodobnejša letala, ker se jih boji izgubiti, saj stanejo blizu sto milijonov evrov.

V pripravi nove sankcije

O novih sankcijah proti Rusiji, ki jih pripravlja EU, pa je Janša dejal, da je seznam tega, kar bi se lahko znašlo v naslednjem svežnju, zelo dolg in da arzenal še ni izčrpan. Med možnostmi se omenja izključitev ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov SWIFT.

Sorodna novica Putin o "pozitivnih premikih" v pogovorih z Ukrajino. Rusiji ZDA odvzemajo trgovinski status.

Po ruski invaziji Ukrajine se omenja tudi možnost vzpostavitve novega sklada po vzoru sklada za okrevanje v odziv na pandemijo covida-19. Naložbe so nujne, da bo lahko strateška avtonomija realnost, je ocenil Janša. Pri tem bi lahko Unija po njegovih besedah nekaj sredstev, ki jih je namenila za spoprijemanje s pandemijo, preusmerila in uporabila za spoprijemanje s posledicami vojne. "Prioritete so se spremenile in odzvati se moramo na to," je dejal.

Vrh EU-ja je na neuradnem zasedanju v Versaillesu, ki poteka v znamenju vse bolj krvave ruske vojne v Ukrajini, Ukrajincem sicer zatrdil, da jih Unija ne bo pustila samih in da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.