Janša je potrdil obstoj nekaterih dodatnih predlogov, ki se zdijo kot ultimati, vendar po njegovih besedah ti ne bodo postavljali pod vprašaj celotne medvladne konference. Najtežji del procesa je bil namreč opravljen junija, zdaj pa se je treba le še držati že sprejete zaveze, je pojasnil.

"Po razpravah na junijskem svetu je prevladalo spoznanje, da je zdaj skrajni čas za korak naprej," je bil pred vrhom optimističen premier.

Nasprotno pa dvomi, da bodo evropski voditelji potrdili predvideno zmanjšanje števila evropskih poslancev s 785 na 750, kar so sicer že potrdili evroposlanci sami. Kljub vsemu pa tudi morebitno nesoglasje ne bi smelo ogroziti sprejetja nove reformne pogodbe, saj usoda dokumenta ni neposredno odvisna od enega sedeža v Evropskem parlamentu.

Sklepna dela na reformni pogodbi
Na dvodnevnem neformalnem srečanju bodo voditelji predvidoma uskladili pogodbo, ki bi zamenjala na referendumih v Franciji in na Nizozemskem zavrnjeno ustavo. Poljska naj bi v zameno za odstop od zahteve po uvrstitvi pravila v dokument, po katerem bi lahko zakonodajne postopke ustavila manjša skupina članic, dobila stalno mesto generalnega pravobranilca na Sodišču evropskih skupnosti.

Prav tako naj bi Nemčija Italiji odstopila eno poslansko mesto v Evropskem parlamentu, saj so bila Italiji z nedavno spremembo sedežnega reda mesta odvzeta. Slovenija je en sedež pridobila. Po omenjenem predlogu naj bi imela v Bruslju oz. Strasbourgu Slovenija osem predstavnikov, Nemčija pa 96, kar je tudi zgornja meja za državo članico.

Teren za reševanje pritožb
Seznam odprtih vprašanj s tem ni končan. Bolgarija zahteva ohranitev zapisa evro s črko V. Češka se ne strinja z institucionalnim razmerjem med Svetom EU-ja in komisijo, Avstrijo pa tare naval nemških študentov na njene, precej cenejše univerze. Vpise je nemškim prišlekom omejila, Evropska komisija je proti Dunaju sprožila postopke, ki pa bodo po besedah prvega komisarja Barrosa v prihodnjih dneh ustavljeni.

Lizbonska strategija je doma
Vrh bo poleg preskakovanja zadnjih ovir na poti k potrditvi reformne pogodbe EU-ja potekal tudi v znaku gospodarske reforme Unije in razprav o razsežnosti lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

Pred začetkom neformalnega srečanja se je premier Janša, ki ga v Lizboni spremljajo zunanji minister Dimitrij Rupel, ministrica za delo družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič, udeležil tradiconalnega srečanja voditeljev skupine Evropske ljudske stranke.