Janša meni, da je Slovenija z izkupičkom lahko zadovoljna, saj bo med letoma 2007 in 2013 v skupno evropsko blagajno vplačala okoli 2,5 milijarde evrov, iz nje pa bo dobila 4,5 milijarde.

Izkupiček bo tako približno enak, kot bi bil, če bi voditelji Unije junija sprejeli luksemburški predlog finančne perspektive, čeprav bo celoten proračun nižji, kot bi bil ob junijskem dogovoru.

Janša je povedal, da je tako ugoden izid za Slovenijo tudi posledica dejstva, da se država junija ni pridružila skupini drugih novink, ki so se bile v želji po čimprejšnjem dogovoru pripravljene odpovedati delu kohezijskih sredstev.

Slovenija bo do l. 2013 ena regija
Največ sredstev, okoli 120 milijard tolarjev letno, bo država dobila za kohezijo, za kmetijstvo in razvoj pa dodatnih 70 milijard tolarjev. Slovenija bo do izteka perspektive ostala ena regija ne glede na razpravo o delitvi države na več regij.

Poraba kohezijskih sredstev bo usmerjena v infrastrukturne projekte. Tako naj bi evropska sredstva omogočila realizacijo projekta tretje razvojne osi Slovenije ter projekte varstva okolja.

Do ustave sedaj lažje?
Dogovor o finančni perspektivi je po Janševem mnenju še celo pomembnejši kot ratifikacija evropske ustave, saj sprejetje proračuna omogoča sedanje delovanje povezave, medtem ko ustava gleda bolj v prihodnost.

S sprejetjem perspektive pa so boljše tudi možnosti glede ustave, o čemer naj bi evropski voditelji govorili na srečanju junija prihodnje leto

Inflacija že pravšnja za evro
Janša je tudi povedal, da je po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostata Slovenija že izpolnila zadnji maastrichtski pogoj za uvedbo evra, višino inflacije.

Premier Janša je govoril tudi o podpori reformam v javnosti.