Razširitev seznama želi tudi Slovenija, ki nasprotuje temu, da je na njem samo en poslovnež, je dejal slovenski premier in ob tem poudaril, da je stališče Slovenije do Belorusije "absolutno sprejeto".

Na vprašanje, ali je bila v razpravi vrha EU-ja o Belorusiji kakor koli omenjena Slovenija, ki je dvignila prah z nasprotovanjem sankcij proti režimu Aleksandra Lukašenka, dokler je na kazenskem seznamu samo en poslovnež, Jurij Čiž, je Janša odgovoril, da Slovenija ni bila omenjena.

Ta zadeva je bila po njegovih besedah razjasnjena že prej na ravni veleposlanikov članic pri EU-ju in zunanjih ministrov. Premier se je sicer o tem ob robu vrha neformalno pogovarjal s kolegi in na podlagi teh pogovorov pravi, da "ni več nesporazumov, da se ve, zakaj je tukaj šlo, in da je stališče Slovenije absolutno sprejeto".

Vrh EU-a je sicer pozdravil odločitev, ki so jo - potem ko je Slovenija nasprotovala uvrstitvi le enega poslovneža na kazenski seznam - sprejeli zunanji ministri Unije, da se razširi kazenski seznam oseb, odgovornih za "resne kršitve človekovih pravic, zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije ter podpiranje Lukašenkovega režima".

Gre za osebe, ki bi jih Unija kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja na svoje ozemlje.

Prav tako je vrh pozval, naj članice Unije opredelijo tudi nadaljnje ukrepe, in ponovil zavezanost krepitvi sodelovanja z belorusko civilno družbo ter podpori demokratičnim prizadevanjem Belorusov.

Članice Unije so se zaradi kršenja človekovih pravic v Belorusiji januarja dogovorile o razširitvi meril za sankcioniranje beloruskega režima, kar je predvidelo razširitev seznama kaznovanih oseb in podjetij.

Načrtovano je bilo, da nove sankcije pretekli ponedeljek potrdijo zunanji ministri, vendar je to preprečila Slovenija, ki je nasprotovala vključitvi oligarha Jurija Čiža na seznam kaznovanih oseb.