Od 750 milijard evrov bi 500 milijard prispevale države članice, 250 milijard pa IMF. Foto: MMC RTV SLO
Od 750 milijard evrov bi 500 milijard prispevale države članice, 250 milijard pa IMF. Foto: MMC RTV SLO

Omenjeni državi se nista strinjali glede vprašanja sprožanja denarnega mehanizma 440 milijard evrov, ki jih bodo prispevale članice evrske skupine. "Francija naj bi menila, da ob vsakokratni morebitni sprožitvi mehanizma ni treba znova po potrditev v vsako članico evrske skupine, Nemčija pa naj bi vztrajala pri nasprotnem," je poročala RTV-jeva dopisnica Meta Dragolič.

Kmalu nadzor nad nacionalnimi proračuni držav članic?
Ministri so v sedem ur in pol dolgi razpravi govorili tudi o spornem predlogu Evropske komisije, da bi na evropski ravni preverjali nacionalne proračune držav z evrom, še preden bi jih potrdili nacionalni parlamenti, je še poročala Dragoličeva.

"Komisija ne bo merila proračunskih politik članic evrske skupine, države se bodo pogovarjale o njih. Če se bo ena država odločila znižati, druga pa zvišati davke, bodo skupaj proučile posledice, ki jih bodo te odločitve imele za celotno skupino. Nacionalni parlamenti pa bodo pri potrjevanju proračunov nato imeli tudi te informacije," je predlog Evropske komisije o strožjem nadzoru nad nacionalnimi proračuni podprl vodja evroskupine Jean-Claude Juncker. Ta je po sestanku zatrdil, da evro ostaja verodostojna valuta, ki je bila "cenovno stabilna v evroobmočju enajst let in tako bo ostalo tudi v prihodnje".

Estonija naj bi 1. januarja vstopila v evroobmočje
Juncker je tudi podprl priporočilo Evropske komisije, da bi Estonija 1. januarja prihodnje leto postala 17. članica območja evra, češ da tudi v krizi pogodba EU-ja velja, zato Unija ne more zavrniti države, ki izpolnjuje pogoje za vstop v območje evra. Dokončno odločitev bodo julija sprejeli finančni ministri EU-ja.

Finančni ministri o zagotovitvi stabilnosti evra
Finančni ministri EU-ja, med katerimi je tudi slovenski minister Franc Križanič, bodo tudi na sredinem rednem zasedanju v Bruslju nadaljevali prizadevanja za zagotovitev finančne stabilnosti v Evropi.

Razpravljali bodo o predlogih Evropske komisije za zagotovitev stabilnosti evra. Komisija med drugim predlaga strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni z letom 2011, strožje kazni za kršilce sporazuma in razširitev nadzora na makroekonomske politike.

Strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni želi komisija vzpostaviti tako, da bi finančni ministri Unije nacionalne proračune posameznih držav obravnavali in ocenili, preden bi o njih odločali nacionalni parlamenti teh držav. Na ta predlog so se nekatere članice Unije že odzvale z nezadovoljstvom.

Ministri bodo med drugim govorili tudi o hedge skladih in opredelili skupna stališča glede najbolj perečih vprašanj za prihodnje srečanje skupine G20, Evropska komisija pa jim bo predstavila predlog proračuna za leto 2011 in program dela na področju finančnih storitev.