prebivalcev EU-ja, ki nasprotujejo premikanju ure, in obljubil, da se bo zavzel za ukinitev poletnega oziroma zimskega časa.

Rezultati vprašalnika o ureditvi poletnega časa, na katerega je med 4. julijem in 16. avgustom letos svoje mnenje podalo 4,6 milijona Evropejcev iz vseh 28 držav članic EU-ja, so pokazali, da je velika večina proti premikanju ure.

Predsednik komisije Juncker je za nemško televizijo ZDF dejal, se bo pri Evropski komisiji zavzel za pripravo ustreznega zakonodajnega predloga, nato pa so na potezi države članice in Evropski parlament. Članice naj bi se tudi same odločile, kateri čas bodo imele – poletnega ali zimskega.

Kdaj bo Evropska komisija podala uradni predlog in kdaj bi lahko bila sprejeta končna odločitev, še ni znano, a v Bruslju ne pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo že do marca naslednje leto, ko bodo države EU-ja znova prešle na poletni čas. V Bruslju poudarjajo, da so odločitev sprejeli na podlagi jasno izražene volje državljanov.

Slovenija: 87 odstotkov anketiranih bi ukinilo premikanje ure
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je sporočilo, da predhodni rezultati javnega posvetovanja o prehajanju na poletni čas kažejo, da 84 odstotkov anketiranih nasprotuje premikanju ure v Evropi, 76 odstotkov izkušnje s spreminjanjem časa dvakrat na leto ocenjuje kot zelo negativne ali negativne.

Kot razloge za prenehanje spreminjanja časa so anketiranci navajali pomisleke v zvezi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.

Anketna udeležba v Sloveniji je bila 0,73-odstotna. 87 odstotkov anketiranih v Sloveniji bi ukinilo premikanje ure, 13 odstotkov pa obdržalo trenutno ureditev, 80 odstotkov jih meni, da ima s premikanjem ure negativne ali zelo negativne izkušnje. Končni rezultati ankete bodo znani čez nekaj dni.

"Milijoni Evropejcev so v našem javnem posvetovanju povedali svoje mnenje. Njihovo sporočilo je zelo jasno," je sporočila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je rezultate posvetovanja predstavila na kolegiju komisarjev v Bruslju.

Oceno veljavne direktive je z resolucijo o poletnem času februarja letos zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, če bodo potrebne.

V EU-ju uro premikamo dvakrat na leto
Po zdajšnji zakonodaji EU-ja o ureditvi poletnega časa je treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Od leta 1996 tako vsi Evropejci zadnjo nedeljo v marcu ure premaknemo eno uro naprej, zadnjo nedeljo v oktobru pa eno uro nazaj.

Ureditev glede poletnega časa velja od leta 1980
Večina držav članic ima dolgo tradicijo ureditev spreminjanja časa, od katerih mnoge segajo vse do prve in druge svetovne vojne oziroma naftne krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je Evropska unija postopoma sprejemala zakonodajo, po kateri bi se vse države članice dogovorile o uskladitvi spreminjanja časa in tako odpravile razlike med nacionalnimi ureditvami, so sporočili iz Evropske komisije.

Ureditev poletnega časa na ravni EU-ja velja od leta 1980 in zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu. Države EU-ja so neodvisno od ureditve poletnega časa razvrščene v tri različne časovne pasove. V Sloveniji so tako kot drugje v nekdanji Jugoslaviji premik ure uvedli leta 1982.