"Vselej sem imel občutek, da se bom zapisal v zgodovino, sem edinstven, sem prvi in edini vodilni kandidat," je še dejal Juncker, ki se v Helsinkih udeležuje tradicionalnega sestanka Evropske komisije in vlade države, ki je prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU-ja.
Juncker je v Helsinkih izrazil pričakovanje, da bo v prihodnjih šestih mesecih Uniji uspelo opredeliti podnebno nevtralnost do leta 2050 kot skupen cilj. Finska si bo prizadevala tudi za napredek pri opredeljevanju ambicioznih podnebnih ciljev, potem ko voditeljem članic Unije zaradi nasprotovanja Poljske, Madžarske in Češke na junijskem vrhu ni uspelo doseči soglasja o cilju neto podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Finska zavezanost boju proti podnebnim spremembam potrjuje tudi pri organizaciji predsedovanja, saj bodo gostje dobili vodo iz pipe, ob začetku predsedovanja ni bilo tradicionalne gala slovesnosti za visoke predstavnike institucij Unije, prav tako pa tudi ne bo daril predsedstva, vse to kot kompenzacija za letalske izpuste gostov, ki bodo potovali na Finsko.
Nordijska država je kot prioritete svojega polletnega predsedovanja poudarila boj proti podnebnim spremembam, opredelitev skupnega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, vladavino prava in boj proti hibridnim grožnjam. V Helsinkih se zavedajo, da bo predsedovanje še poseben izziv zaradi institucionalne tranzicije, proračunskih pogajanj in še nejasnega prihodnjega odnosa z Združenim kraljestvom.
Tretje predsedovanje do zdaj
Finska, ki je predsedovanje prevzela od Romunije in je za krmilom Unije tretjič od vstopa v EU leta 1995, želi razviti vzvode za obrambo vladavine prava, tudi v okviru novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021–2027, torej tesno povezati porabo evropskega denarja s spoštovanjem tega temeljnega načela in vrednote Unije.
V Helsinkih neuradno nakazujejo, da bi bile neto plačnice načeloma pripravljene okrepiti svoj prispevek v skupno blagajno, če bi se upravičenost do denarja ustrezno pogojila s spoštovanjem načela vladavine prava.
Kritičen tudi Weber
Do imenovanja Ursule von der Leyen je bil med drugim poleg nemških socialistov kritičen tudi Manfred Weber, vodilni kandidat Evropske ljudske stranke. Po evropskih volitvah, na katerih je zmagal EPP, je pričakoval, da bo nasledil Tuska na položaju predsednika Evropskega sveta, čemur so že takoj po volitvah nasprotovali socialisti in liberalci. Pogajanja na začetku tedna so se končala z odločitvijo, da za predsednico Evropske komisije kandidira nemška obrambna ministrica.
Weber je madžarskega premierja Viktorja Orbana in francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil za propad sistema vodilnih kandidatov. "Močne sile niso želele sprejeti izida volitev," je dejal Weber za časopis Bild in dodal, da je v pogovorih za zaprtimi vrati in zasedanji pozno v noč "prevladala os Macron–Orban in sistem vodilnih kandidatov je propadel".
Na drugi strani je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk von der Leynovo v četrtek sprejel z objemom in poljubi. "Počaščen sem, da sem lahko danes Ursulo von der Leyen z odprtimi rokami sprejel na Evropski komisiji. Je prava Evropejka, sva na isti valovni dolžini, kar zadeva obrambo interesov EU-ja," je tvitnil po začetku srečanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje