Seznam reformnih in javnofinančnih ukrepov s prejšnjega petka predstavlja po pojasnilih komisije usklajeni predlog Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada, upošteva pa, sporoča komisija, tudi predloge grške vlade iz preteklih tednov. Komisija je seznam objavila "v interesu preglednosti in informiranosti grških državljanov".

Seznam ukrepov, ki bi jih morala Grčija izvesti v zameno za podaljšanje programa posojil, sega od javnofinančnih ukrepov do strukturnih reform ter boja proti korupciji in privatizacije.

Grčija bi morala sprejeti rebalans letošnjega proračuna in srednjeročno javnofinančno strategijo do 2019. Do 1. julija letos bi morala prenoviti sistem davka na dodano vrednost, s katerimi naj bi javnofinančne prihodke povečala za okoli en odstotek BDP-ja na leto.

13-odstotni DDV za hrano, 6-odstotni za zdravila
Osnovno stopnjo DDV-ja naj bi poenotila pri 23 odstotkih, ta pa bi vključevala tudi gostinske storitve, ki so bile do zdaj obdavčene po znižani stopnji davka. Ta - v vrednosti 13 odstotkov - bi po novem veljala za osnovna živila, hotelske storitve, energijo in vodo, še nižja 6-odstotna stopnja pa bi veljala za zdravila, knjige in gledališke vstopnice.

Grška vlada bi morala tudi poenostaviti ureditev in razširiti davčno osnovo ter odpraviti posebno obravnavo grških otokov. Ti namreč uživajo davčne olajšave, katerih namen je spodbujati ljudi, da živijo v oddaljenih delih države, in pomagati tamkajšnji ključni turistični industriji.

Posojilodajalci so sicer dopustili revizijo sprememb ob koncu leta 2016, če bi se izkazalo, da lahko Grčija ustrezne javnofinančne prihodke zagotovi tudi z bojem proti sivi ekonomiji in davčnim utajam. A vsak popravek bi moral biti usklajen z upniki.

Višji davek na dohodek podjetij in odprava subvencij
Grčija bi morala med drugim dvigniti stopnjo davka od dohodka podjetij s 26 na 28 odstotkov, uvesti davek na televizijske oglase, podaljšati veljavnost davka na rekreacijska plovila, daljša od 10 metrov, in davčno stopnjo zvišati z 10 na 13 odstotkov, odpraviti subvencije za kmete pri plačevanju trošarine za nafto in prepoloviti subvencije za kurilno olje, prenoviti neučinkovito davčno zakonodajo in sistem javnofinančnega nadzora ter dodatne prihodke zagotoviti tudi skozi prodajo televizijskih licenc in telekomunikacijskih frekvenc.

Ukrepe so upniki zahtevali tudi na področju zdravstva in socialnih transferjev, poleg tega pa bi morala Grčija zmanjšati porabo za vojaške namene za 400 milijonov evrov. Grčija sicer velja za eno redkih članic zveze Nato, ki v deležu od BDP-ja za obrambo letno porabi več kot dva odstotka.

Upokojitvena starost na 67 let
Na področju pokojninske reforme so upniki želeli, da Grčija zmanjša obseg predčasnih upokojitev, upokojitveno starost z nekaj izjemami postopno dvigne na 67 let oziroma 62 let ob izpolnjenih 40 letih pokojninske dobe ter uvede še več drugih sprememb v pokojninskem sistemu, ki naj bi bil dolgoročno nevzdržen.

Temeljito znižanje plač ni dovolj
Seznam vsebuje tudi dodatne ukrepe na področju javne uprave. Grčija je na tem področju v zadnjih letih sicer temeljito oklestila plače, a ni uvedla bistvenih strukturnih sprememb za večjo učinkovitost. Na seznamu je recimo tudi zahteva za zaposlitev menedžerjev in ocena učinkovitosti oziroma izvedbe zaposlenih v javni upravi.

Grčija bi morala okrepiti tudi boj proti korupciji, izboljšati nekatere vidike sodnega sistema ter dodatno okrepiti nadzor in kakovost grške statistike. Posebno poglavje je namenjeno do zdaj neučinkovitemu sistemu pobiranja davkov, kjer je eden izmed ključnih ukrepov oblikovanje neodvisne davčne oziroma finančne uprave.

Zahteva po privatizaciji pristanišč in letališč
Ukrepi segajo tudi na področja izboljšanja poslovnega okolja, trga dela, finančnega sistema in insolvenčne zakonodaje ter na koncu še na področje privatizacije. Grčija je do zdaj namreč izvedla manj privatizacij, kot so pričakovali upniki. Ti želijo konkretne načrte za prodajo državnih naložb, tudi med drugim v pirejskem in solunskem pristanišču. Zadnja točka dokumenta tako pravi, naj Grčija "naredi nepovratne korake za prodajo regionalnih letališč pod trenutnimi pogoji ponudniku, ki je že bil izbran".

Kaj pa dolg?
Na pogovorih med Grčijo in posojilodajalci naj bi prišli do celovitega dogovora tako o ukrepih kot o podaljšanju programa pomoči - neuradno za 15,5 milijarde evrov za obdobje petih mesecev - in tudi o "vzdržnosti grškega javnega dolga".

Ravno zadnja formulacija, pod katero se razumejo ukrepi za reprogramiranje ali celo delni odpis javnega dolga, je največja želja grških oblasti, ki opozarjajo, da je grški javni dolg v višini okoli 180 odstotkov BDP-ja nevzdržen in državi ne omogoča normalne finančne in gospodarske prihodnosti.

Prav veliko javno izražene pripravljenosti na strani upnikov, predvsem evrskih držav in ECB-ja, do teh zahtev glede dolga ni bilo, neuradno pa se je ves čas govorilo, da bo tak korak enkrat moral priti na vrsto.

Ponudba Grčiji je vsebovala še poseben sveženj v pomoč Grčiji pri črpanju 35 milijard evrov evropskih sredstev za pospešitev gospodarske rasti in naložb.

Grški premier Aleksis Cipras je po napovedi referenduma o zahtevanih ukrepih v nagovoru državljanom poudaril, da zahteve upnikov za Grčijo predstavljajo novo varčevalno breme in odrekanje, za Grke pa novo ponižanje, zato jih ne podpira.