radijski oddaji Gymnasium.eu na prvem programu razmišljali dijaki z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Srednje šole Slovenska Bistrica. Šola iz Ljutomera je zmagovalka pretekle sezone Gymnasiuma.eu. Lani je za nagrado prejela strokovno ekskurzijo v Strasbourg, taka nagrada pa čaka tudi letošnje zmagovalce.

Promet v Evropski uniji in njegovi vplivi na gospodarstvo, okolje in turizem je široka tema, cilji Evropske unije na tem področju pa so jasni: prometno povezati in poenotiti vso Evropo, zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, ne da bi hkrati zmanjšali učinkovitost in mobilnost, preiti na trajnostna goriva z nizko vsebnostjo ogljika, močno znižati prometne izpuste toplogrednih plinov v ozračje in promovirati uporabo do okolja prijaznejših transportnih možnosti tako v tovornem prometu kot pri prevozu potnikov.

Mobilnost državljanov Evropske unije raste, Evropejci pa najraje potujemo z avtomobilskim prevozom, ki zavzema 70 odstotkov vsega prometa. Po cestah se prepelje polovica tovora v Uniji, v mestih pa avto vsak dan uporablja polovica Evropejcev. Tudi letalski promet se je v zadnjih dveh desetletjih močno okrepil, povpraševanje potnikov je od leta 2000 naraslo za 32 odstotkov, leta 2015 je v Uniji z letalom potovalo več kot 918 milijonov potnikov. Delež letalskega prometa znaša okoli 9 odstotkov.

Večja mobilnost - večje onesnaževanje okolja
Večje želje in potrebe prebivalcev in gospodarstva Evrope po prevozih in potovanjih so za seboj potegnile prihodke z naslova turizma, dvig investicij v prometno infrastrukturo (več kot polovica sredstev je namenjena investicijam v cestnem prometu), dvig v prodaji osebnih avtomobilov (samo v letu 2015 za 9 odstotkov), večji porabi dizelskega goriva in nekoliko nižjemu zmanjšanju onesnaženja okolja. Slednje se je sicer zaradi evropskih standardov za različna onesnaževala zraka od leta 1990 do danes zmanjšalo pri večini škodljivih elementov, ki pridejo v naše ozračje zaradi prometa. A cestni promet porabi tri četrtine vse energije, porabljene v prometu, in prispeva v ozračje občutno več ogljikovega dioksida na kilometer kot druge oblike prevoza. Hkrati se je onesnaževanje ladijskega in letalskega prometa povečalo. Promet je leta 2014 povzročil približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji, podvojili so se tudi izpusti letalskega prometa. Članice EU-ja so si zadale, da bodo do leta 2050 za 60 odstotkov zmanjšale količino izpustov toplogrednih plinov iz prometa (v primerjavi z letom 1990). Prav tako naj bi se do leta 2050 poraba nafte v prometu znižala za 70 odstotkov glede na leto 2008, s tem pa tudi odvisnost Evrope od uvoza nafte.

Obnovljivi viri energije in "čistejša" goriva
Rešitev za onesnaževanje okolja in odvisnost od fosilnih goriv je zasuk v goriva z nizko vsebnostjo ogljika in v alternativne in obnovljive oblike energije. Do leta 2020 naj bi delež obnovljive energije v prometu v Evropski uniji dosegel 10 odstotkov – leta 2014 je bil na slabih šestih. Biogorivo pomaga pri vprašanju onesnaževanja, a lahko pripelje do pretirane sečnje gozdov in prevelikega vpliva na obdelovalno površino, zato bi se moralo področje biogoriv usmeriti na odpadke in alge.

Kako države, proizvajalce in ljudi usmeriti v bolj trajnostno naravna in bolj ekološka prevozna sredstva? Kako povečati tovorni promet po tirih in zanimanje ljudi za železniški promet, saj povpraševanje (razen metrojev) med ljudmi pada? Njegov delež v prometu je 6,5 odstotka, čeprav je po Evropi približno toliko kilometrov železniških prog kot cest prvega reda. Bi bila ena izmed spodbud za tovrstno odkrivanje Evrope tudi darilo, da bi Evropejci za svoj 18. rojstni dan prejeli brezplačno železniško vozovnico Interrail? Ali pa bi bilo treba izboljšati možnosti in kakovost javnih prevoznih sredstev in spremeniti tudi razmišljanje ljudi? In katero prevozno sredstvo izberejo mladi? To so vprašanja, na katera so poskusili odgovoriti mladi iz Ljutomera in Slovenske Bistrice v oddaji Gymnasium.eu, projektu, ki že četrto sezono poteka na Prvem programu Radia Slovenija, letos tudi v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Multimedijskim centrom RTV Slovenija.

V radijski oddaji so tokrat sodelovala sama dekleta, obe ekipi pa sta bili zelo dobro pripravljeni. Mladi priznavajo, da je cestni promet najbolj razširjen in najbolj praktičen, saj v nekaterih mestih javnih prevoz ni dobro organiziran in so povezave med kraji slabe. Anja iz Slovenske Bistrice: "Sploh na v našem kraju, kjer železniška postaja Slovenska Bistrica leži tako daleč ven iz mesta (pet kilometrov), do tja pa nimamo avtobusnega ali drugega javnega prevoza. Torej nas morajo do tja voziti starši."

Vanja, Anja in Sanja iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so se v razpravi osredotočile na Slovenijo. Preobremenjenost cest in onesnaževanje okolja bi lahko po njihovem rešili z nižjimi cenami vozovnic za javni potniški promet, z možnostjo nakupa integriranih vozovnic potniškega prometa po vsej Sloveniji, z brezplačnimi parkirišči blizu železniških postaj, modernizacijo železniške infrastrukture in preusmeritvijo cestnega tovornega prometa na železniške tire. Anja iz Ljutomera: "Že na naših cestah vidimo, da so tovornjaki ključen problem našega prometa. Zato menimo, da bi bila že preusmeritev tovora na železnico ključna rešitev."

Dijakinje Srednje šole Slovenska Bistrica Anja, Stella in Špela so poudarile, da promet zbližuje ljudi, gospodarstva in države, zato je zelo pomemben del našega življenja. Kljub temu bi se morali zavedati škodljivih vplivov predvsem cestnega prometa, ki uničuje ceste in okolje, zato bi se morali ljudje osredotočiti na javna prevozna sredstva in električna vozila.