Srečanje zunanjih ministrov EU-ja prvič vodi nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. Foto: AP
Srečanje zunanjih ministrov EU-ja prvič vodi nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas. Foto: AP

Kot je dejala Kallas, ki prvič v tej vlogi vodi zasedanje vodij diplomacij držav članic, bodo z zunanjimi ministri razpravljali o tem, na kateri ravni se pogovarjati z novim vodstvom Sirije. "Najvišjemu evropskemu diplomatu v Siriji sem naložila, naj gre v Damask in vzpostavi stike z novo vlado," je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju povedala Kallas. Dodala je, da bo šel odposlanec še danes v sirsko prestolnico.

Z ministri držav članic bodo po njenih besedah razpravljali o tem, na kateri ravni se pogovarjati z novim sirskim vodstvom, na čelu katerega je pripadnik islamistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) Mohamed Al Bašir, in o naslednjih korakih.

"Pred Sirijo je optimistična, a precej negotova prihodnost. Zagotoviti moramo, da se bodo stvari razvile v pravo smer," je pred svojim prvim zasedanjem zunanjih ministrov povedala nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja. Poudarila je, da bodo novo vodstvo presojali po dejanjih, ne samo besedah.

Spomnila je, da so se v nedeljo na srečanju v Jordaniji z zunanjimi ministri osmih arabskih držav, Turčije in ZDA strinjali, da morajo nove sirske oblasti zagotoviti stabilnost in mir ter vzpostaviti vključujočo vlado.

Kallas je sicer že pretekli ponedeljek v imenu celotne Unije pozvala k mirnemu in vključujočemu prenosu oblasti v Siriji ter ohranitvi njene ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in suverenosti. Prav tako je menila, da je treba zaščititi civiliste, predvsem pripadnike manjšin.

Odziv na dogajanje v Siriji, kjer so preteklo nedeljo uporniške skupine pod vodstvom HTS strmoglavile režim predsednika Bašarja Al Asada, bo po pričakovanjih v središču razprave zunanjih ministrov EU-ja o Bližnjem vzhodu. Med temami zasedanja, ki se ga udeležuje zunanja ministrica Tanja Fajon, sta še nadaljnja podpora Ukrajini, predvsem na vojaškem področju, in odziv za nasilno zatiranje protestov v Gruziji.

Razmere v Siriji so po padcu režima Bašarja Al Asada še vedno negotove. Foto: AP
Razmere v Siriji so po padcu režima Bašarja Al Asada še vedno negotove. Foto: AP

Sankcije proti več kot 50 ladjam iz tretjih držav

Ministri so po pričakovanjih potrdili tudi nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja ukrepom. Tako so sprejeli sankcije proti več kot 50 ladjam iz tretjih držav, ki so vpletene v izogibanje sankcijam, pa tudi proti podjetjem iz več tretjih držav, vključno s Srbijo. Skupaj je na seznamu 79 plovil. Med temi so tankerji, ki jih Moskva izkorišča za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države. Na seznamu pa so tudi ladje, ki sodelujejo pri transportu vojaške opreme Rusiji ali ukradenega ukrajinskega žita.

EU je obenem zaradi vpletenosti v izogibanje sankcijam na področju trgovine oziroma naročanje opreme, ki se uporablja v ruskih vojaških operacijah, na seznam sankcioniranih pravnih oseb dodal podjetja iz Srbije, Kitajske, Indije, Irana in Združenih arabskih emiratov. Skupaj z ruskimi so na seznam dodali 32 pravnih oseb. Zanje bo veljala omejitev izvoza blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati tako v civilne kot vojaške namene, ali pa blaga in tehnologije, ki prispeva k tehnološki okrepitvi ruskega obrambnega in varnostnega sektorja.

Unija je razširila tudi seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU-ju. Dodali so 54 posameznikov in 30 pravnih oseb, odgovornih za spodkopavanje ali ogrožanje ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.
Med posamezniki so pripadniki ruske vojaške enote, odgovorne za napad na otroško bolnišnico v Kijevu, vodilni v ruskih energetskih podjetjih, odgovorni za deportacije otrok, pa tudi dva visoka uradnika Severne Koreje.

Med pravnimi osebami pa so prvič tudi kitajske pravne osebe, odgovorne za zagotavljanje sestavnih delov brezpilotnih letal v podporo ruski agresiji na Ukrajino. Dodali so še več ruskih podjetij iz obrambnega in transportnega sektorja ter rusko civilno letalsko družbo, so navedli na Svetu EU-ja.

V skoraj treh letih že 15 svežnjev sankcij

EU je tako v skoraj treh letih od začetka ruske agresije na Ukrajino sprejel že 15 svežnjev sankcij. S 14. svežnjem, ki so ga članice sprejele konec junija, so med drugim omejili ruske prihodke od energentov in dostop Rusije do ključnih tehnologij. Med ukrepi preteklih paketov so še embargo na uvoz ruske nafte, prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift.

Poljski diplomati, ki bodo v prvi polovici leta na čelu Sveta EU-ja, pričakujejo, da bo Evropska komisija predlog 16. svežnja predstavila v začetku prihodnjega leta.

Zasedanje zunanjih ministrov EU-ja o Siriji, Gruziji in Ukrajini