"Ekstremizem, Rusija in Iran ne smejo vplivati na prihodnost Sirije," je Kallas povedala po svojem prvem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja, v ospredju katerega je bila sprememba oblasti v Siriji po padcu režima Bašarja Al Asada.

Po njenih besedah je več ministrov poudarilo, da mora novo sirsko vodstvo opustiti sodelovanje z Moskvo, ki ima v Siriji svoja vojaška oporišča. "To zagotovo predstavlja tveganje za evropsko varnost, tako da bomo na to opozorili tudi sirsko vodstvo," je povedala Kallas.

Na zasedanju so se sicer strinjali, da bodo stiki z novim sirskim vodstvom, na čelu katerega so islamisti, za zdaj potekali na nižji ravni, saj želi EU namreč najprej videti, ali bodo stvari šle v pravo smer.

Danes je tako v Damask na pogovore s sirskimi predstavniki že odšel vodja delegacije EU-ja v Siriji, ki sicer deluje iz libanonske prestolnice, Bejruta.

Cilj tega je po besedah Kaje Kallas biti v stikih s predstavniki novih oblasti, ki prihajajo iz vrst uporniške skupine Hajat Tahrir al Šam, in jim prenesti pričakovanja EU-ja.

Spoštovati morajo splošna načela, s katerimi se strinjajo tudi arabske države, Turčija in ZDA. To so ozemeljska celovitost in suverenost države ter oblikovanje vključujoče vlade, upoštevati pa je treba tudi vse manjšine, je še povedala nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja.

Sorodna novica Al Asad: Nisem nameraval zapustiti Sirije, želel sem se še naprej bojevati

"Pred Sirijo je optimistična, a precej negotova prihodnost. Zagotoviti moramo, da se bodo stvari razvijale v pravo smer," je pred svojim prvim zasedanjem zunanjih ministrov povedala nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja in poudarila, da bodo novo vodstvo presojali po dejanjih, ne samo besedah.

Kallas je sicer že pretekli ponedeljek v imenu celotne Unije pozvala k mirnemu in vključujočemu prenosu oblasti v Siriji ter ohranitvi njene ozemeljske celovitosti, neodvisnosti in suverenosti. Prav tako je menila, da je treba zaščititi civiliste, predvsem pripadnike manjšin.

Sankcije proti več kot 50 ladjam iz tretjih držav

Ministri so po pričakovanjih potrdili tudi nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja ukrepom. Tako so sprejeli sankcije proti več kot 50 ladjam iz tretjih držav, ki so vpletene v izogibanje sankcijam, pa tudi proti podjetjem iz več tretjih držav, vključno s Srbijo. Skupaj je na seznamu 79 plovil. Med temi so tankerji, ki jih Moskva izkorišča za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države. Na seznamu pa so tudi ladje, ki sodelujejo pri transportu vojaške opreme Rusiji ali ukradenega ukrajinskega žita.

EU je obenem zaradi vpletenosti v izogibanje sankcijam na področju trgovine oziroma naročanje opreme, ki se uporablja v ruskih vojaških operacijah, na seznam sankcioniranih pravnih oseb dodal podjetja iz Srbije, Kitajske, Indije, Irana in Združenih arabskih emiratov. Skupaj z ruskimi so na seznam dodali 32 pravnih oseb. Zanje bo veljala omejitev izvoza blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati tako v civilne kot vojaške namene, ali pa blaga in tehnologije, ki prispeva k tehnološki okrepitvi ruskega obrambnega in varnostnega sektorja.

Unija je razširila tudi seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU-ju. Dodali so 54 posameznikov in 30 pravnih oseb, odgovornih za spodkopavanje ali ogrožanje ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.
Med posamezniki so pripadniki ruske vojaške enote, odgovorne za napad na otroško bolnišnico v Kijevu, vodilni v ruskih energetskih podjetjih, odgovorni za deportacije otrok, pa tudi dva visoka uradnika Severne Koreje.

Med pravnimi osebami pa so prvič tudi kitajske pravne osebe, odgovorne za zagotavljanje sestavnih delov brezpilotnih letal v podporo ruski agresiji na Ukrajino. Dodali so še več ruskih podjetij iz obrambnega in transportnega sektorja ter rusko civilno letalsko družbo, so navedli na Svetu EU-ja.

V skoraj treh letih že 15 svežnjev sankcij

EU je tako v skoraj treh letih od začetka ruske agresije na Ukrajino sprejel že 15 svežnjev sankcij. S 14. svežnjem, ki so ga članice sprejele konec junija, so med drugim omejili ruske prihodke od energentov in dostop Rusije do ključnih tehnologij. Med ukrepi preteklih paketov so še embargo na uvoz ruske nafte, prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift.

Poljski diplomati, ki bodo v prvi polovici leta na čelu Sveta EU-ja, pričakujejo, da bo Evropska komisija predlog 16. svežnja predstavila v začetku prihodnjega leta.