Tajaniju so poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) že v prvem krogu namenili največ glasov, dobil jih je 94, sledila sta mu Irka Mairead McGuinness s 57 in Francoz Alain Lamassoure s 34 glasovi, Peterle pa je prejel 18 glasov. V 216-članski skupini je bilo veljavnih 207 glasovnic.

Po prvem krogu so McGuinnessova, Lamassoure in Peterle odstopili, strankin kandidat za predsednika Evropskega parlamenta, ki bo na tem položaju nasledil Martina Schulza, pa je tako postal Tajani. 63-letni Italijan je bil evropski poslanec od leta 1994. Med letoma 2008 in 2010 je bil komisar za promet, med letoma 2010 in 2014, tudi v času afere dieselgate, pa je bil komisar za industrijo.

17. januarja ga čaka tekma s kandidati drugih političnih skupin za položaj predsednika Evropskega parlamenta, s katerega se januarja po dveh zaporednih dveinpolletnih mandatih poslavlja Schulz.

"Vesel sem, da sem s kandidaturo prispeval k pomembni debati o prihodnosti," je po odstopu od kandidature na Facebooku zapisal Peterle. "Vesel sem tudi, da je proces izbire, v katerem je zmagal kolega Tajani, znotraj naše politične skupine sprožil tudi zelo pomemben pogovor o tem, kakšno Evropsko zvezo si želimo in kaj bomo storili, da cilje tudi dosežemo. Osebno pa upam, da je moja kandidatura jasen in pomemben signal poslancem manjših delegacij, da se bo v prihodnosti tudi kdo od njih odločil potegovati za to funkcijo. Bistvo Evropske zveze namreč ne sme biti vprašanje velikosti in majhnosti, ampak, kako lahko najbolje delamo skupaj," je še zapisal in poudaril, da morajo evropske institucije evropskim državljanom dokazati, da jih spoštujemo, slišimo in želimo njihovo sodelovanje pri gradnji evropskega projekta, če se želimo izogniti novemu mračnemu poglavju evropske zgodovine.

Peterle bi obnovil mostove
Slovenski poslanec EPP-ja Lojze Peterle je nedavno pojasnil, da se je za kandidaturo odločil, ker je ob predhodnem preverjanju vzdušja v parlamentu zaznal dovolj spoštovanja, cenjenja svojega dela v preteklosti in svojega značaja.

V svojem programu je Peterle poudaril, da bi kot predsednik Evropskega parlamenta obnovil mostove med parlamentom in državljani. Parlament bi po njegovem mnenju moral pred naslednjimi evropskimi volitvami leta 2018 oblikovati vizijo prihodnosti EU-ja na osnovi optimiziranja potenciala lizbonske pogodbe. Zavzel se bo tudi za to, da bi bili prihodnji evropski komisarji iz vrst evropskih poslancev, s čimer bi komisija po njegovem mnenju dobila večjo demokratično legitimnost.

Med preostalimi štirimi slovenskimi poslanci v EPP-ju je Peterletovo kandidaturo izrecno podprl le Franc Bogovič iz SLS-a. "Ponosen sem nanj kot na odličnega in izkušenega kolega ter slovenskega državnika s srčnostjo in iskrenostjo, ki v politiki ni pogosta, in ki mu tudi EPP priznava kompetence za predsednika Evropskega parlamenta," je nedavno poudaril.
Peterle brez podpore SDS-ovih poslancev
Milan Zver iz SDS-a je že pred glasovanjem napovedal, da bo podprl McGuinessovo. Romana Tomc, prav tako iz SDS-a, sicer ni omenila konkretnega imena, poudarila je le, da skupina išče najboljšega možnega kandidata, ki bi lahko prepričal večino na januarskem plenarnem zasedanju. Tretja poslanka SDS-a v EPP-ju Patricija Šulin pa je dejala, da bo sledila usmeritvam svoje stranke. Vodja SDS-a Janez Janša je bil namreč nedavno zelo kritičen do Peterleta.

Vodja EPP-ja Manfred Weber je na novinarski konferenci pred volitvami poudaril, da je izbira kandidata EPP-ja svoboden in demokratičen proces, v katerem imajo besedo vsi poslanci desnosredinske politične skupine. Vsi štirje kandidati so močni, imajo pa različno zgodovino, ozadje in ideje, je še dejal Weber.