Italija je v sredo odprla meje za vse državljane Evropske unije. Avstrija je danes odprla meje za vse sosede razen Italije.

Nemčija je v sredo napovedala, da bo sprostila vstop iz vseh članic EU-ja in schengena ter tudi Združenega kraljestva, če v državah ne bo omejevalnih ukrepov.

Luksemburški in nemški zunanji minister, Jean Asselborn (levo) in Heiko Maas, sta 16. maja v Schengenu oznanila ponovno odprtje meje med državama. Foto: EPA
Luksemburški in nemški zunanji minister, Jean Asselborn (levo) in Heiko Maas, sta 16. maja v Schengenu oznanila ponovno odprtje meje med državama. Foto: EPA

Nizozemska je prav tako v sredo napovedala omogočen vstop iz vseh članic EU-ja in schengena razen Švedske. Prav tako vstop ne bo brez omejitev za prihode iz Združenega kraljestva, v katerem do preklica ob vstopu velja 14-dnevna karantena za vse tujce.

Francija namerava meje za državljane EU-ja odpreti 15. junija. Pri tem bo sicer uvedla recipročne karantenske ukrepe – če bodo morali Francozi ob vstopu v katero državo v karanteno, bo enako veljalo za državljane tiste države ob vstopu v Francijo.

Svoje meje namerava 15. junija odpreti tudi Grčija, pri čemer pa vlada vsak teden obnovi seznam držav, iz katerih je vstop dovoljen, na njem je po zadnji posodobitvi tudi Slovenija.

Sorodna novica Slovenski turisti bodo lahko vendarle dopustovali v Grčiji

Španska ministrica za turizem je danes napovedala, da bo sprostila vstop iz sosednjih Francije in Portugalske 22. julija, dan po uradnem koncu epidemije. Dve uri pozneje je španska vlada preklicala njeno izjavo in sporočila, da je edini "jasen datum" za odprtje meje 1. julij.

Portugalska jasnih datumov za odprtje tujim turistom še ni sporočila. Zunanji minister Augusto Santos Silva je za tamkajšnje medije sicer dejal, da bodo turisti iz schengena, z izjemo Italije in Španije, lahko v državo vstopili "kmalu".

Otoka Madeira in Porto Santo naj bi se turistom odprla 1. julija, pri čemer pa naj bi obiskovalci potrebovali negativen test na novi koronavirus, star največ tri dni, navaja spletna stran Schengenvisainfo.

Latvija, Litva in Estonija so z začetkom junija odprle medsebojne meje, pri čemer je mogoč vstop v Litvo in Estonijo za državljane tistih držav EU-ja, v katerih imajo manj kot 15 okužb na 100.000 prebivalcev. Preostali morajo še naprej v karanteno.

Odbor parlamenta predlaga schengen brez nadzora

Posebni odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je medtem pozval k takojšnji odpravi nadzora na notranjih mejah in ponovni vzpostavitvi schengenskega območja. "Brez obnove schengena ne bo obnove gospodarstva," je za STA poudarila evroposlanka Tanja Fajon (S&D/SD).

Sorodna novica Velik porast okužb v Severni Makedoniji prekrižal načrte odpiranja mej

Resolucijo, ki jo je popoldne sprejel odbor, je predlagala Fajonova kot članica odbora in koordinatorka za schengen v Evropskem parlamentu. Evroposlanci bodo o resoluciji glasovali na plenarnem zasedanju med 17. in 19. junijem.

Schengensko območje, ki je omogočilo prosto gibanje ljudi, storitev in blaga po celotnem območju večine članic Unije, Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice, velja za enega najpomembnejših dosežkov EU-ja.
Vendar je zaradi pandemije covida-19 je večina od skupno 26 članic schengna zaprla meje ali na njih uvedla (zdravstveni) nadzor, prav tako so pred leti ponekod nadzor začeli uvajati zaradi prihoda prebežnikov.

Fajon: Ukrepi poglobili nezaupanje
"Ukrepi, ki so jih za zajezitev virusa sprejele države članice, so bili posebej v prvih tednih epidemije nesorazmerni, države so se odzvale egoistično, brez koordinacije in brez posvetovanja s sosedi. Ovirali so potovanja čezmejnim delavcem in zdravstvenemu osebju, pa tudi pretok nujnih dobrin, kot so bila zdravila in medicinska oprema," je za STA poudarila Fajonova.

Premalo premišljeni in prenagljeni ukrepi so bili po njenem mnenju le deloma učinkoviti. So pa še poglobili nezaupanje med državami. Šest držav namreč nadzor na notranjih mejah izvaja že skoraj štiri leta, tudi Avstrija na meji s Slovenijo, brez ustreznih pravnih podlag in argumentov, kar resno ogroža obstoj schengena, je opozorila evropska poslanka.