V ponedeljek zvečer so finančni ministri držav EU-ja, med njimi tudi Klemen Boštjančič, govorili o financiranju obrambe na splošno, danes pa se posvečajo posvetili predvsem javnofinančnim vidikom.

Kohezijska sredstva za infrastrukturne projekte oziroma projekte za dvojno rabo?

"Nobene dileme ni, da moramo povečati naše varnostne kapacitete. Zavestno govorim o varnostnih kapacitetah, ne govorim samo o obrambnih kapacitetah," je ob robu zasedanja finančnih ministrov v Bruslju povedal Boštjančič. K varnosti namreč lahko prispevajo tudi projekti, namenjeni dvojni civilni in vojaški rabi, in ne samo vojaška oprema, je dejal. Po njegovih besedah gre za kibernetsko in informacijsko varnost, pa tudi infrastrukturo.

"Govorimo o izdatkih za povečanje varnostnih kapacitet in znotraj tega verjamemo, da je tudi del kohezijskih sredstev možno usmeriti v to. Konec koncev bi bil lahko celo del sredstev, ki bi bili sicer namenjeni za infrastrukturne projekte znotraj kohezije, namenjen za tovrstne projekte," je povedal.

Za kaj konkretno bi lahko namenili kohezijska sredstva, je še prezgodaj govoriti, je dejal. Šlo bi verjetno med drugim za infrastrukturne projekte.

Preusmeritev dela kohezijskih sredstev v obrambne projekte sicer predvideva tudi pretekli teden predstavljeni načrt Evropske komisije, namenjen okrepitvi evropske varnosti oziroma obrambe, ki bi lahko prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v to področje. Poleg tega vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v katerem bi bilo članicam za naložbe v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil.

Slovenija meni, da fiskalnih pravil ni treba spreminjati

Načrt predvideva tudi možnost štiriletnega odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kar bodo lahko članice izkoristile za zvišanje obrambnih izdatkov za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto.

Slovenija je po ministrovih besedah bolj naklonjena sprožitvi t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru obstoječih pravil, kar predlaga tudi komisija. Meni, da fiskalnih pravil ni treba spreminjati, kot se zavzemajo nekatere države članice.

"Vsi se strinjamo, da je treba povečati izdatke. Slovenija zagovarja, da mora biti to povečanje postopno. Nemogoče je namreč čez noč ali pa recimo v roku enega leta skočiti z 1,5 na dva ali 2,5 odstotka," je glede zviševanja izdatkov za obrambo še povedal Boštjančič. Poudaril je, da je treba pripraviti strategijo zviševanja izdatkov.

Po neuradnih informacijah bodo med drugim govorili, katere naložbe bi se upoštevale kot obrambni izdatki, in o časovnem obdobju načrtovanega zvišanja tovrstnih izdatkov.

Pred uradnim začetkom zasedanja Sveta EU-ja se bodo sestali na neformalnem zajtrku, namenjenem razpravi o javnofinančnih vidikih financiranja obrambe. Po neuradnih informacijah bodo med drugim govorili, katere naložbe bi se upoštevale kot obrambni izdatki, in o časovnem obdobju načrtovanega zvišanja tovrstnih izdatkov.

Finančni ministri imajo na dnevnem redu še krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, obravnavali bodo tudi predloge komisije za poenostavitev obstoječih okoljskih pravil.