Predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy bo začel dvostranska posvetovanja z državami članicami o prejšnji teden predstavljenem kompromisnem predlogu.

Osnova za nadaljnja pogajanja je kompromisni predlog ciprskega predsedstva, ki sedemletno porabo Unije zmanjšuje za 50 milijard evrov v primerjavi s predlogom komisije o 1.033 milijardah. Posega v vse postavke, najbolj v razvoj in prometne investicije, pa tudi v kohezijska sredstva in nekaj malega v kmetijske subvencije.

Za največje plačnice je tudi to še prerazkošno, izdatke želijo še oklestiti, Švedska celo za 200 milijard. Britansko grožnjo z zaporo kakršnega koli povečanja proračuna je parlament v Londonu pred dnevi zaostril v zahtevo po realnem zmanjšanju obsega, zamrznitev zanj ni dovolj.

Evropski komisar Janusz Lewandowski je ob tem opozoril, da Evrope ni mogoče več financirati z občutno manj denarja, Britance pa izzval, naj se odločijo, ali sploh še želijo biti del Unije. V London bo odpotovala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki sicer zagovarja varčevanje, a poudarja, da veto ni rešitev. A z njim rožljajo tudi drugi - Danska zaradi rabatov oziroma povračil, Francija zaradi znižanja kmetijskih subvencij. Tem se ob dodatnem zategovanju pasu namreč obetajo izdatnejši rezi.

Z glavo odkimava tudi Slovenija
Tudi v evropskem parlamentu in revnejših članicah zmanjševanju proračuna nasprotujejo, češ da ogroža cilje Unije - rast in delovna mesta. Slovenija takemu pristopu nasprotuje, nezadovoljna pa je predvsem zaradi znižanja kohezijskih sredstev za odpravo razvojnih razlik. Nekaj elementov iz ciprskega kompromisa sicer izboljšuje njen položaj, a ne toliko, kot je pričakovala. Podobno je stališče drugih kohezijskih držav. Evropski uradniki pa zaradi varčevanja pri administraciji v sredo napovedujejo stavko.