Po reševanju finančne krize se je Unija morala spopasti z recesijo, z zamikom pa zdaj v ospredje stopa vprašanje naraščajoče brezposelnosti.

V Bruslju napovedujejo, da se bo v evrskem območju letos povzpela prek 12 odstotkov, najnovejše podatke bo Evropski statistični urad objavil danes. S posebnimi jamstvi in novim skladom naj bi se v Uniji spopadli z brezposelnostjo med mlajšimi od 25 let.
Na milijone brez šole
7,5 milijona mladih v Evropi se niti ne šola niti nima zaposlitve. Četrtina mlade delovne sile. V Grčiji in Španiji je to vsak drugi, v Italiji vsak tretji. V strahu pred izgubljeno generacijo in ker stroški po podatkih Eurofounda vsako leto presežejo 150 milijard evrov, so se države odločile vzpostavitviti posebna jamstva za mlade.
Včeraj so so ministri potrdili, da bodo po zgledu Finske in Avstrije uvedli ukrepe, a katerimi bodo vse mlade v štirih mesecih po koncu šole vključili v nadaljnje izobraževanje, vajeništvo, pripravništvo ali kakovostno zaposlitev.

Sklad za mlade
Ukrepe bodo lahko izbirale same - od kampanj za osveščanje o izobraževanju in zaposlitvi do finančnih podpor za samozaposlovanje, organizacije delavnic in tečajev. Slovenija je predlagala, naj ukrepi zajamejo tudi brezposelne diplomante, mlajše od 30 let.

Unija v podporo tem ukrepom obljublja tudi denar, a pogoji so še nedorečeni. Skladu za mlade so voditelji decembra obljubili šest milijard evrov - tri iz Evropskega socialnega sklada in tri sveže milijarde. Katera območja bodo upravičena do pomoči in kako se bo denar delil, še ni jasno, predlog mora pripraviti komisija. Ključni pogoj je 25-odstotna brezposelnost mladih.

Slovenija pričakuje, da bo do pomoči upravičena vsaj vzhodna regija. Sindikati pa poudarjajo, da je imela Slovenija lani najvišji porast brezposelnosti mladih v vsej Uniji, v letu dni je ta poskočila s 16 na skoraj 27 odstotkov. Tudi to bi morali upoštevati pri delitvi pomoči.

Iz Bruslja za Drugo jutranjo kroniko Erika Štular