V drugem četrtletju si v EU-ju obetajo občutno nad 300 milijonov odmerkov, v prvem pa skoraj 100 milijonov, je povedala Gallinova v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za proračun. Poudarila je, da dobava cepiv BioNTecha in Pfizerja ter Moderne zdaj poteka po načrtih.

Od britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, s katerim se najbolj zapleta, naj bi dobili do 30 odstotkov odmerkov, ki so bili predvideni za prvo četrtletje. V komisiji govorijo o do 40 milijonih, kar pomeni, da so se s podjetjem očitno dogovorili za več kot 120 milijonov odmerkov.

V Bruslju ob tem izpostavljajo razočaranje, ker so pričakovali, da bo AstraZeneca zagotovila prvo cepivo v množičnih odmerkih, pa sta jo prehiteli dve drugi družbi. Poleg tega se pojavljajo velike težave z dobavo.

V komisiji so pred tem danes pojasnili, da si do konca septembra obetajo 500 milijonov odmerkov BioNTecha in Pfizerja ter Moderne, ob upoštevanju cepiva družbe Johnson in Johnson, ki še ni odobreno, pa 600 milijonov odmerkov.

Predsedujoči odboru Johan Van Overtveldt je bil v razpravi kritičen, da dokument na 42 straneh, ki sta ga podpisala EU in AstraZeneca, težko opiše kot pogodbo, temveč prej kot izjavo o dobri nameri. Komisiji je očital tudi, da je EU v cepiva investiral bistveno manj kot ZDA in Združeno kraljestvo.

Gallinova je branila pogodbo, spomnila je na negotovost, v kateri so jo sklenili, in na to, da so se o šestih pogodbah dogovorili v šestih mesecih. Poudarila je tudi, da so pogodbo v bistvu podedovali od zavezništva Nemčije, Francije, Italije in Nizozemske, ki so se s podjetjem pogovarjale prve.

Graf o naložbah v cepiva, ki so ga pokazali v parlamentu, je kritizirala, češ da primerja hruške in jabolka, saj v primeru EU-ja ne zajema finančnega deleža, ki ga prispevajo članice, tj. dodatnih 750 milijonov evrov, od tega naj bi 416 milijonov evrov namenili za sedmo in osmo cepivo, za cepivi Novavaxa in Valneve, je pojasnila Gallinova.

Cena, ki jo je EU plačal za cepivo AstraZenece, je po njenih besedah povsem primerljiva s ceno, ki so jo plačali v Združenem kraljestvu. Na očitke, da poteka cepljenje v Izraelu in ZDA bistveno hitreje kot v EU-ju, je odgovorila, da Izraelu in ZDA ni česa zavidati ter da so članice Unije po deležu cepljenih v vrhu. Poudarila je tudi, da so se borili za to, da družbe prevzamejo odgovornost, in da so kupili vse, kar so v danem trenutku lahko.

"Z več denarja ne bi dobili več odmerkov," je ponazorila položaj. Evropskim poslancem, ki so bili kritični, ker Unija ni namenila več denarja za cepiva, je dejala: "V mojem svetu denar ne raste na drevesih."

Sicer pa je generalna direktorica še poudarila, da vprašanje, koliko je Unija namenila za cepiva, ni ključno, ampak je bistveno, ali bodo podjetja izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Če jih bodo, bo cepiva po njenih besedah dovolj, bistveno pa bo, da bodo članice, ko ga bodo prejele, zmogle cepiti hitro.

Po trditvah Bruslja dobava cepiv v preteklem tednu stoodstotna

V Evropski komisiji so po drugi strani zatrdili, da je bila dobava cepiv proti covidu-19 proizvajalcev BioNTech in Pfizer ter Moderna v preteklem tednu stoodstotna, torej v skladu s pogodbama. Koliko odmerkov cepiva bo prejela Evropska unija (EU) v prihodnje, pa ni popolnoma jasno.

EU je doslej dobil 18,5 milijona odmerkov cepiva, in sicer od BioNTecha in Pfizerja 17,6 milijona, od Moderne pa 854.000. Cepivo BioNTecha in Pfizerja so konec lanskega leta prvo odobrili za uporabo na evropskem trgu, sledilo je cepivo ameriške družbe Moderne. Pretekli petek je odobritev dočakalo tudi britansko-švedsko podjetje AstraZeneca, ki naj bi bilo sicer po pričakovanjih prvo.

Potem ko so v preteklih tednih evropsko javnost razburile napovedi podjetij o zamudah pri dobavi cepiv, so v komisiji sporočili, da je bila dobava cepiv v prejšnjem tednu že stoodstotna in da bodo proizvajalci vso zamudo nadomestili do sredine tega meseca.

Pretekli teden je Unija prejela štiri milijone odmerkov, od tega 3,5 milijona od BioNTecha in Pfizerja ter 500.000 od Moderne, je povedal govorec komisije za področje zdravja Stefan De Keersmaecker. Toliko jih je bilo po njegovih besedah za prejšnji teden tudi predvidenih, tako da je dobava stoodstotna.

Slika o dobavi v prihodnjih tednih in mesecih ni jasna. Temeljni izziv je v tem, da ni jasnih podatkov o tem, koliko odmerkov bi morala podjetja dobaviti v posameznem četrtletju, saj so te informacije zaupne in jih komisija ne more objaviti brez dovoljenja podjetij, pojasnjujejo v Bruslju. Obenem se vrstijo sporočila o "dodatnih" odmerkih.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v tvitu zapisala, da bosta BioNTech in Pfizer v drugem četrtletju dobavila "dodatnih" 75 milijonov odmerkov in skupno 600 milijonov v tem letu.

Podobno novico o 75 milijonih dodatnih odmerkih cepiva BioNTecha in Pfizerja vključuje sporočilo, ki ga je komisija objavila 8. januarja. Na vprašanje, ali gre za teh istih 75 milijonov ali za 150 milijonov, niso jasno odgovorili. De Keersmaecker je dejal, da gre "res za pospešitev dobave odmerkov, ki je posledica okrepitve proizvodnih zmogljivosti", a številk za drugo četrtletje niso razkrili.

Sorodna novica V Avstriji prihodnji teden sproščanje ukrepov, na Hrvaškem le 94 okužb, Ischgl je mesto duhov

Povedali so še, da do konca septembra od BioNTecha in Pfizerja ter Moderne pričakujejo več kot 500 milijonov odmerkov, vključno s cepivom družbe Johnson in Johnson, ki sicer še ni odobreno, pa 600 milijonov odmerkov.

Pred tem so v komisiji sporočili, da bo AstraZeneca glede na napoved v prejšnjem tednu namenila "dodatnih" devet milijonov evrov in skupno 40 milijonov odmerkov ter da bo dobavo začela teden prej, kot je bilo predvideno.

Povečana dobava cepiva za EU

BioNTech in Pfizer bosta EU-ju povečala dobavo cepiva proti covidu-19: do 15. februarja bosta dobavila celotno količino za prvo četrtletje, v drugi četrtini leta pa do 75 milijonov dodatnih odmerkov. Bayer je napovedal, da bo proizvajal cepivo CureVaca.

Podjetji sta dodatno cepivo obljubili nekaj ur pred sestankom nemške kanclerke Angele Merkel z ministrskimi predsedniki 16 nemških zveznih dežel, predstavniki proizvajalcev cepiv in Evropske komisije, na katerem bodo razpravljali o počasni dobavi cepiva in s tem povezanimi težavami pri cepljenju prebivalstva.

Strategija cepljenja, ki so jo pripravili v Bruslju ‒ cilj je do poletja cepiti 70 odstotkov prebivalcev ‒, ne poteka po načrtih zaradi zamud pri dobavi cepiva.

Britansko-švedsko farmacevtsko podjetje AstraZeneca je napovedalo, da bo v prvem četrtletju Uniji dobavilo precej manj odmerkov, ki so za to obdobje predvideni po pogodbi, kar je naletelo na ostre kritike v državah članicah EU-ja in Bruslju. V nedeljo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporočila, da bo AstraZeneca Uniji v prvem letošnjem četrtletju dobavila 40 milijonov odmerkov cepiva, kar je dodatnih devet milijonov.

Prejšnji teden je AstraZeneca napovedala, da bo v prvem četrtletju EU-ju dobavila 31 milijonov namesto dogovorjenih 80 milijonov odmerkov cepiva.

V Avstriji cepivo AstraZenece za prebivalce med 18. in 64. letom

V Avstriji so prilagodili načrt cepljenja, in sicer bodo s cepivom AstraZenece skladno s priporočili pristojnega nacionalnega odbora cepili starejše od 18 in mlajše od 64 let, sta po posvetovanju s predstavniki avstrijskih dežel sporočila kancler Sebastian Kurz in minister za zdravje Rudolf Anschober.

Anschober je na novinarski konferenci pojasnil, da bo hitrost uresničevanja avstrijskega načrta cepljenja tako kot v drugih članicah EU-ja odvisna od tega, kdaj bodo cepiva odobrena, pa tudi od rokov in količin dobave. V prihodnjih mesecih bo odobrenih več cepiv proti covidu-19, s čimer bodo po besedah ministra zagotovili, da se bo lahko cepil vsak, ki bo to želel.

"S cepljenjem se bomo lahko postopoma vrnili v običajno življenje. Pri tem ima prednost zaščita starejših in ranljivih skupin," je poudaril Kurz. Dodal je, da več ko bo na voljo cepiva, hitreje ga bo mogoče zagotoviti vsem, ki se želijo cepiti. "Upamo, da bodo za odobritev v EU-ju kmalu zaprosili tudi drugi proizvajalci in da bo Evropska agencija za zdravila (EMA) cepiva odobrila hitro in brez birokratskih zapletov, a ob spoštovanju znanstvenih standardov," je dodal.

Merklova: Do konca poletja cepivo za vse v Nemčiji

Nemška kanclerka Angela Merkel kljub hudim kritikam ob začetku kampanje cepljenja v Nemčiji vztraja, da bo do konca poletja cepivo proti covidu-19 na voljo za vse nemške državljane. Ta načrt bo držal tudi, če bodo v EU-ju odobrena le cepiva Pfizerja in BioNTecha, Moderne in Astrazenece, je pojasnila.

"Res je, da se je na nekaterih področjih tempo upočasnil, a so bili za to dobri razlogi," je dejala Merklova in pojasnila, so se pogajanja zavlekla, ker je EU vztrajal, da proizvajalci cepiv prevzamejo določeno odgovornost. Poleg tega Evropska komisija ni želela žrtvovati zaščite podatkov v nasprotju z Izraelom, ki je podatke o svoji kampanji cepljenja ponudil v zameno za odmerke cepiva Pfizerja in BioNTecha.

Evropsko komisijo sta na srečanju prek videokonference zastopala evropska komisarja Stella Kiriakides in Thierry Breton. Kiriakidesova je na srečanju izpostavila prizadevanja Evropske komisije v podporo proizvodnji in naročilom varnih in učinkovitih cepiv za evropske državljane in partnerje Unije.

"Vsi moramo solidarno nadaljevati sodelovanje, da bi našli rešitve in zgradili zaupanje, pri tem pa biti osredotočeni na to, da bi državljanom dobavili cepivo, kakor hitro je mogoče," je še tvitnila in zagotovila, da bo Evropska komisija pri tem sodelovala.

Po podatkih nemškega ministrstva za zdravje Jensa Spahna so v Nemčiji od začetka cepljenja proti covidu-19. 27. decembra porabili več kot 2,4 milijona odmerkov cepiva. Prvega od potrebnih dveh odmerkov je prejelo okoli 2,3 odstotka vsega prebivalstva v Nemčiji.

Izrael cepil tudi prve Palestince

V Izraelu trdijo, da so dali prve odmerke cepiva Palestincem, in sicer naj bi zanje poslali 2000 odmerkov Moderninega cepiva, pripravili pa naj bi še dodatnih 3000 odmerkov.

Kot poroča Reuters, palestinske oblasti tega niso niti potrdile niti zanikale.

Sorodna novica Kampanja cepljenja razkriva bistvo izraelskega apartheidskega režima

Izrael je sicer država, ki je do zdaj cepila največ prebivalcev, palestinske oblasti pa so si prizadevale, da bi pridobile odmerke cepiva tudi za tamkajšnje prebivalce, ki bodo sicer predvidoma prejeli od 35.000 do 40.000 odmerkov cepiva iz programa Covax.

Bayer bo od leta 2022 proizvajal cepivo, ki ga razvija CureVac

"Vesel sem, da vam lahko sporočim, da imamo potrebne zmogljivosti za proizvodnjo CureVacovega cepiva," je povedal vodja Bayerjevega farmacevtskega oddelka Stefan Oerlich. Dodal je, da v prvih 12 mesecih načrtujejo proizvodnjo 160 milijonov odmerkov. Čeprav Bayer nima izkušenj s proizvodnjo cepiv, lahko ponudi močno znanje pri razvoju biotehnoloških proizvodov, je še povedal predstavnik nemške družbe. CureVacovo cepivo, ki temelji na tehnologiji mRNK, še ni dobilo zelene luči pristojnih regulatorjev, nemški zdravstveni minister Jens Spahn pa je danes dejal, da je odobritev pričakovati v prihodnjih tednih. CureVac je začel tretjo fazo kliničnih testov svojega cepiva sredi lanskega decembra. V njej sodeluje več kot 35.000 prostovoljcev iz Evrope in Latinske Amerike.

Prvi mož podjetja Franz-Werner Haas je napovedal, da bodo do konca leta proizvedli več sto milijonov odmerkov svojega cepiva. Nemška vlada je junija lani za 23-odstotni delež družbe odštela 300 milijonov evrov. Poleg tega je zagotovila 252 milijonov evrov za raziskave novega koronavirusa.

Britanci kupili še 40 milijonov odmerkov Valnevinega cepiva

Britanska vlada si je pri francoskem podjetju Valneva za leto 2022 zagotovila dodatnih 40 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19, ki ga še razvijajo, so sporočili iz podjetja. London je septembra z Valnevo sklenil dogovor o nakupu 190 milijonov odmerkov cepiva v vrednosti 1,4 milijarde evrov.

V skladu z dogovorom bi ob razvoju in odobritvi cepiva v drugi polovici leta Veliki Britaniji zagotovili 60 milijonov odmerkov cepiva, 130 milijonov odmerkov pa nato med letoma 2022 in 2025, piše na spletni strani podjetja. Iz Valneve so še sporočili, da bodo klinične preizkuse cepiva predvidoma končali v treh mesecih.

Gre za klasično cepivo, ki temelji na inaktiviranih virusih in se skladišči pri od dveh do osmih stopinjah Celzija. Zato je to cepivo lažje za transport in skladiščenje kot npr. cepivo Pfizerja in Moderne, ki sta v Veliki Britaniji že odobrena.

Valneva se za dobavo do 60 milijonov odmerkov morebitnega prihodnjega cepiva dogovarja tudi z Evropsko unijo.

Velika Britanija je po podatkih sledilnika Our World in Data Univerze v Oxfordu in neprofitne organizacije Global Change Data Lab po Izraelu in Združenih arabskih emiratih na tretjem mestu na svetu po številu cepljenih. Cepili naj bi 13,8 odstotka prebivalcev. Samo v nedeljo so cepili skoraj 600.000 ljudi. Z enim odmerkom so v Veliki Britaniji doslej cepili skoraj devet milijonov ljudi, tudi z drugim odmerkom pa skupno 490.000.

Čehi bi radi kitajsko ali rusko cepivo

Češka od lanske jeseni velja za eno najhuje prizadetih evropskih držav v pandemiji covida-19. Na delovne dni v državi z 10,7 milijona prebivalcev trenutno potrdijo približno 8000 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Ob pomanjkanju cepiva proti covidu-19 v EU-ju se na Češkem krepijo pozivi k uvozu cepiv iz Rusije ali Kitajske, predsednik države Miloš Zeman je napovedal, da bo za dobavo ruskega Sputnika V zaprosil Moskvo.

Niti Sputnik V niti kitajsko cepivo sicer še nista dobila dovoljenja pristojnih čeških oblasti ali Evropske agencije za zdravila (Ema) za uporabo v EU-ju.

Ameriški farmacevt namerno pokvaril 600 odmerkov cepiva

Farmacevt iz Wisconsina Steven Brandenburg je 24. in 25. decembra lani iz hladilnika nalašč vzel približno 600 odmerkov cepiva Moderne in jih pokvaril, ker je prepričan, da je cepivo škodljivo.

Meni namreč, da cepivo povzroča neplodnost in obenem vsebuje mikročipe, s katerimi vlada nadzira cepljene. Sodni dokumenti iz Wisconina med drugim kažejo, da je prepričan, da je Zemlja ploščata, nebo pa ni resnično.

Brandenburg je sicer 24. decembra vzel iz hladilnika cepivo in ga pustil na toplem tri ure. To je potem ponovil naslednjo noč, ko ga je razkrila sodelavka Sarah Sticker, ki je posumila v sodelavca, ki je pogosto govoril o teorijah zarote. "Cepivo sem pustil zunaj, da ne bo učinkovito, ker sem prepričan, da je škodljivo," je Brandenburg priznal preiskovalcem. S pokvarjenim cepivom so sicer 26. decembra cepili 57 ljudi, ki škodljivih posledic niso opazili, cepiti pa so jih morali še enkrat.