"Precej prepričana sem, da bomo še letos sprejeli odločitev o tem, upam, da še pred koncem mojega mandata," je po zasedanju notranjih ministrov EU-ja v Luxembourgu o polnopravnem članstvu Romunije in Bolgarije v schengenu povedala evropska komisarka, ki se ji mandat izteče konec oktobra. Dodala je, da je to tudi ena od prednostnih nalog madžarskega predsedovanja Svetu EU-ja v drugi polovici leta.

Konec marca letos je bil odpravljen nadzor na morskih in zračnih mejah Romunije in Bolgarije z drugimi članicami schengenskega območja. Odpravi nadzora na kopenskih mejah pa še naprej ostro nasprotuje Avstrija.

Ravno zaradi nesoglasij med Bolgarijo in Romunijo ter Avstrijo danes ministri niso sprejeli skupne izjave pred 40. obletnico schengena, ki bo prihodnje leto. Po neuradnih informacijah se Avstrija ni strinjala, da bi v besedilo deklaracije o delovanju schengenskega območja zapisali, da je treba Bolgarijo in Romunijo čim prej sprejeti v območje. Ti dve državi sta na drugi strani zahtevali, da bi kot rok za odpravo nadzora na kopenskih mejah določili konec leta.

Belgijska notranja ministrica Annelies Verlinden je po zasedanju povedala zgolj, da so deklaracijo umaknili z dnevnega reda, ker ni bila pripravljena za sprejetje.

Komisija je sicer danes notranjim ministrom, med katerimi je bil tudi slovenski minister Boštjan Poklukar, predstavila letno poročilo o stanju v schengenskem območju.

"Ugotovitev iz poročila, da so bili v zadnjem obdobju doseženi nekateri pomembni napredki in izboljšave, nas lahko navdaja z nekaj optimizma, vendar nas tudi opozarja na določene pomanjkljivosti, ki bi jih morali nujno obravnavati. Ključno bo zagotoviti, da se polno uporabljajo orodja, ki jih že imamo na voljo, in poskrbeti, da se izvajanje prednostnih nalog redno oziroma ustrezno spremlja," je dejal Poklukar.

Kot so navedli na notranjem ministrstvu, je v razpravi o prihodnosti vizumske politike EU-ja poudaril, da je ta pomemben del schengenskega pravnega reda, obenem pa postaja tudi vse pomembnejši element skupne zunanje politike.

Slovenija po njegovih besedah podpira odločnejšo obravnavo neusklajenosti vizumskih politik tretjih držav s politiko EU-ja.

Komisarka Johansson je danes ministrom predstavila tudi skupni načrt za izvajanje evropskega migracijskega pakta, ki se bo začel uporabljati čez dve leti. Zdaj morajo članice do sredine decembra pripraviti nacionalne načrte. Slovenija ga že pripravlja.

Podaljšanje začasne zaščite za ukrajinske begunce

Notranji ministri držav so podprli predlog Evropske komisije za podaljšanje začasne zaščite za ljudi, ki so se v Unijo zatekli pred rusko agresijo na Ukrajino, do marca 2026. Predlog bo moral Svet EU-ja zdaj še uradno potrditi.

"Dokler bombe padajo na Ukrajino, razmere tam niso varne. Ministri so danes znova pokazali solidarnost in se odločili, da bodo v EU še naprej nudili zaščito Ukrajincem," je po današnjem zasedanju povedala državna sekretarka na belgijskem notranjem ministrstvu Nicole de Moor.

Strinjali so se, da se začasna zaščita za ukrajinske begunce, ki bi se po trenutnih načrtih iztekla marca prihodnje leto, podaljša do marca 2026.

Zdaj morajo sicer države članice predlog, ki ga je Bruselj predstavil ta teden, še uradno potrditi. Na komisiji so ob predstavitvi predloga poudarili, da bo to več kot štirim milijonom ljudi, ki so se zatekli v EU, omogočilo gotovost in podporo.

EU je direktivo o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem med drugim omogoča brezpogojen dostop do zdravstva, šolanja, dela in stanovanj v državah članicah, aktiviral na začetku marca 2022, kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino.