Vzpostavitev enotnega trga leta 1992 je pozitivno vplivala na gospodarsko rast v vseh tedanjih članicah, še posebej na Danskem in v Nemčiji, ugotavlja študija, ki jo je za največji neprofitni sklad v Nemčiji Bertelsmann Stiftung izvedlo podjetje za gospodarske raziskave in svetovanje Prognos.

Sledijo Avstrija, Finska, Belgija in Švedska
Med letoma 1992 in 2012 se je zaradi tesnejšega povezovanja po vzpostavitvi notranjega trga realni bruto domači proizvod Nemčije v povprečju povečal za 37 milijard evrov na leto, kar je letno zvišanje za 450 evrov na prebivalca.

Za Dansko in Nemčijo je na tretjem mestu Avstrija z 280 evri na prebivalca na leto, sledijo Finska z 220 evri na prebivalca na leto ter Belgija in Švedska s po 180 evri na prebivalca na leto.

Veliko manj koristi na jugu, a vsi v plusu
Na jugu so koristi občutno manjše. Največ je od evropskega povezovanja po vzpostavitvi notranjega trga pridobila Italija - 80 evrov na prebivalca na leto, sledita Španija in Grčija s po 70 evri ter Portugalska z 20 evri na prebivalca letno.

Krepitev povezovanja je koristila predvsem državam, ki so že imele tesne trgovinske in gospodarske vezi z drugimi članicami Unije. Splošno pravilo je, da se gospodarske koristi večajo s poglabljanjem integracije, poudarjajo avtorji študije.

Nove priložnosti pri storitvah in trgu dela
Bistvo enotnega trga so štiri temeljne svoboščine - prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Te so odpravile trgovinske pregrade, pocenile uvoz ter s tem okrepile kupno moč. Podjetja proizvajajo za širši trg, kar še dodatno zniža cene.

"Enotni trg EU je srce evropskega povezovanja in krepi gospodarsko rast v vseh članicah Evropske unije," je ob tem poudaril ekonomski strokovnjak pri Bertelsmann Stiftung Thiess Petersen. Sporočilo Prognosove študije, ki jo je objavil Bertelsmann Stiftung, je, da bi morali pozitivni učinki povezovanja EU spodbuditi, naj še poglobi enotni trg, na primer na področju storitev in trga dela.