"Preprosto povedano, sodišče ugotavlja preveč primerov, ko denar EU-ja ni bil ciljno usmerjen ali ga članice niso porabile optimalno," je ob predstavitvi poročila poudaril predsednik sodišča Vitor Caldeira.

Članice unije in Evropsko komisijo je tudi pozval, naj izboljšajo porabo, saj imajo ključno vlogo pri upravljanju in nadziranju 80 odstotkov sredstev EU-ja. Preostalo petino pa komisija upravlja sama.

V poročilu za leto 2011 so evropski revizorji ugotovili, da je splošna stopnja napake za porabo 129,4 milijarde evrov evropskega denarja 3,9 odstotka, kar je več kot v letu 2010, ko je bila 3,7-odstotna, in dvakrat več od zaželenih dveh odstotkov.

Vsa sredstva niso bila porabljena napačno
Slovenski član Evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl je povedal, da to ne pomeni, da so članice Unije lani napačno porabile pet milijard evrov, saj bi bilo takšno tolmačenje preveč poenostavljeno.

Cvikl ni želel ugibati o številki nepravilno porabljenih evrov, ker naj bi bila zadeva preveč kompleksna. Napake so namreč posledica nespoštovanja pravil za porabo, na primer o javnem naročanju, neupravičenih stroškov ali prevelikih zemljišč, ki jih prijavijo kmetje, pri čemer se da količinsko opredeliti le učinek nekaterih, ne pa vseh napak.

Največ napak pri razvoju podeželja
Napake so najpogostejše v skupini politik razvoja podeželja, okolja, ribištva in zdravja. Tam je stopnja napake 7,7-odstotna. Visoka, in sicer šestodstotna, je tudi stopnja napake v skupini regionalne politike, energetike in prometa.

Za Slovenijo velja podobno kot lani, da je poraba najbolj problematična na področju razvoja podeželja in regionalne politike, zato bi po Cviklovem mnenju morala slovensko Računsko sodišče in finančno ministrstvo tema področjema nameniti posebno pozornost.

Pri regionalni politiki se glavne težave pojavljajo pri izvajanju postopkov javnega naročanja. Sicer pa so težave tudi z neupravičenimi kmetijskimi površinami in neupoštevanjem pogojev navzkrižne skladnosti, na primer okoljskih predpisov.

Pohvale Sloveniji
Cvikl je kot pozitivno izpostavil, da je Slovenija v poglavju o prihodkih v skupini držav, za katere ni pridržkov na izračun osnove DDV-ja. Predvidoma konec leta pa bo poročilo predstavil tudi v Sloveniji, kjer ga bodo obravnavali v vseh pristojnih telesih s ciljem, da na podlagi ugotovitev evropskega sodišča tudi Slovenija izboljša črpanje evropskih sredstev.