Pred EU-jem je ključni teden razprav o vojaški in finančni podpori Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban tudi po več dvostranskih pogovorih ne umika grožnje, da bi Madžarska na vrhu Unije lahko blokirala začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino.
"Ne bom zanikal, imamo težave," je konec tedna priznal vir pri Evropski uniji; "zavezali smo se, da do marca prihodnje leto Ukrajini dostavimo milijon izstrelkov, a smo jih doslej le kakšno dobro tretjino."
A to je le ena od skrbi, ki 21 mesecev po ruskem napadu na Ukrajino pestijo 27-terico, ko želi uresničevati svojo enotno, brezpogojno in neomajno, kot vztrajno ponavljajo v Bruslju, vojaško in finančno podporo Kijevu.
A madžarski premier Orban je prepričan, da Ukrajina, država v vojni, ni pripravljena na začetek pogajanj o članstvu v Uniji, nasprotuje tudi 50 milijard evrov težki pomoči za financiranje ukrajinskih državnih sistemov v obdobju do leta 2027 in dodatnim 20 milijardam za orožje in usposabljanje vojakov, je poročala Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.
Odločitev morajo države članice sprejeti soglasno.
"Naše sporočilo ruskemu predsedniku mora biti jasno: ne bomo popustili, zbrali bomo, kar Ukrajina in njenih 46 milijonov prebivalcev potrebuje, da se brani," je v soboto zatrdil nemški kancler Olaf Scholz.
Kuleba: Mi smo naredili nalogo
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v Bruslju dejal, da je Ukrajina izpolnila svojo nalogo in da bi imelo "uničujoče posledice", če voditelji EU-ja konec tedna ne bodo podprli začetka pogajanj o vstopu Ukrajine. "Ne morem si predstavljati oziroma niti ne želim govoriti o uničujočih posledicah, če Evropski svet ne bo sprejel te odločitve," je dejal Kuleba. "Mi smo naredili svojo nalogo, pričakujemo, da jo bo tudi Evropska unija," je povedal.
Pojasnil je, da so ukrajinske oblasti v enem mesecu sprejele tri od štirih zakonov, ki jih je v priporočilu za začetek pogajanj o članstvu Bruselj zahteval do konca marca prihodnje leto. Med temi so ukrepi za izboljšanje pravic manjšin na področju jezika in izobraževanja, da bodo te v skladu s priporočili Beneške komisije. To je bila po besedah Kulebe tudi zahteva Madžarske, ki sicer ostro nasprotuje začetku pogajanj s Kijevom.
O tem bo danes govoril tudi z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom, s katerim se bo sestal prvič po začetku ruske agresije na Ukrajino februarja lani.
Pomen enotnosti v podpori Ukrajini pri njenem približevanju Uniji je ob prihodu na zasedanje poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Fajon: BiH naredil znaten napredek
Slovenija podpira začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter podelitev statusa kandidatke za članstvo Gruziji, hkrati pa opozarja, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan, je povedala Fajon. Zavzema se za to, da bi tudi BiH do konca leta začel pogajanja o članstvu v EU-ju.
"Bosni in Hercegovini bomo še naprej trdno stali ob strani, pomagamo ji s tehnično pomočjo pri reformah. Ta vlada je naredila znaten napredek in čas je, da to spoznajo tudi evropski voditelji. Gre za politične odločitve in politični trenutek je tu," je poudarila Fajon.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob prihodu na zasedanje poudarila, da je treba zaradi geopolitičnih razmer razmišljati bolj politično. S temi besedami se je odzvala na očitke Orbana, ki svoje nasprotovanje začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino argumentira s tem, da gre za politične odločitve, in ne odločitve na podlagi zaslug. "V tej razpravi bom potrdila zavezanost Ukrajini in podporo v njenem boju za ozemeljsko suverenost in celovitost," je povedala Fajon.
Zunanji ministri Unije bodo poleg ruske agresije na Ukrajino razpravljali še o razmerah v Gazi in prihodnosti regije po koncu spopadov, izmenjali pa bodo tudi stališča o Sahelu in o zunanjepolitični razsežnosti gospodarske varnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje