"Vsak naj prispeva tam, kjer lahko," je po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA dejal avstrijski kancler Sebastian Kurz v pogovoru za sobotne izdaje časopisov Neuen Zürcher Zeitung in Handelsblatt. "Politike odprtih meja ni več," je vztrajal in ocenil, da ni mogoče "prisiliti države v sprejem beguncev", EU pa se ne sme pustiti "izsiljevati" turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu.

"Bil sem proti politiki odprtih meja, ker sem vrsto let delal na področju integracije in videl, da je uspeh integracije odvisen od števila vključenih," je dejal kancler, ki je kot zunanji minister jeseni 2015 zavzel trdo stališče do begunskega vprašanja. "Leta 2015 je bilo to desno ali skrajno desno, medtem pa ima hvala Bogu že večino med voditelji držav in vlad v Evropski uniji," je dodal.

Težave integracije

Kurz je bil od aprila 2011 do decembra 2013, ko je prevzel položaj avstrijskega ministra za zunanje zadeve, državni sekretar za integracijska vprašanja. Spomnil je, da je v Avstriji v preteklih letih dobilo azil več kot 100.000 ljudi. "To je neverjetna številka. 46 odstotkov se jih je uspelo vključiti na trg dela, številni pa so še vedno brez službe," je povedal.

"Več deset tisoč ljudi nima niti dokončane izobrazbe niti službe. Več deset tisoč ljudi mora vzdrževati socialna država. S tem ne smemo biti zadovoljni, a nisem pričakoval nič drugega. Sprejeti množice ljudi in se nato čuditi, da so težave, je naivno," je dejal.

"Uvožen antisemitizem"

"Več kot polovici dunajskih šolarjev ni materni jezik nemščina. To postavlja izobraževalni sistem pred velike izzive. Številni begunci izvirajo z območij z drugačnimi verskimi nazori in tradicijami. To je prav tako izziv pri posredovanju vrednot. Aktualen je na primer uvožen antisemitizem," je še povedal Kurz.

Da sredozemski državi Italija in Grčija nosita večje breme begunske krize kot Avstrija, se ni strinjal. "Če begunci samo potujejo skozi državo, so manjše breme. Njihovo število se je že močno zmanjšalo," je ocenil.