Dimitrij Rupel in avstrijski evroposlanec sta v Kopru tudi sicer največ pozornosti namenila slovensko-hrvaškim odnosom, pa tudi položaju na Zahodnem Balkanu in evropski perspektivi celotnega območja.

Swoboda je tako po koncu srečanja povedal, da bo Hrvaška lahko sklenila pogajanja z Evropsko unijo v letu 2009, sicer pa proces pridruževanja lahko traja tudi do leta 2011 ali 2012. Obenem je poudaril, da irski "ne" Lizbonski pogodbi ne bo vplival na omenjeni proces.

Kmalu na mednarodno sodišče?
Posebni poročevalec za Hrvaško se je na poti v Slovenijo ustavil v Zagrebu, kjer je zunanji minister Gordan Jandroković v pogovorih izrazil upanje, da se bosta Ljubljana in Zagreb "zelo kmalu" uspela sporazumeti o predložitvi spora v Piranskem zalivu mednarodnemu organu, katerega odločitev bi sprejela parlamenta obeh držav.

Pogajalska rakrana
Glavna tema pogovorov na Hrvaškem pa je bila reforma hrvaške ladjedelniške industrije. Swoboda je Hrvatom zagotovil, da pogajalska zahteva EU-ja ni namenjena uničenju ladjedelništva v slovenski južni sosedi, temveč njeni konkurenčnosti na skupnem, evropskem trgu. "Žrtve bodo, toda storili bomo vse, da boste imeli dovolj časa, da ljudje, ki bodo izgubili službe, poiščejo nove."

Hrvaška se je dolgo upirala prestrukturiranju svojih zadolženih ladjedelnic, ki so življenjsko odvisne od državne pomoči, to pa je v nasprotju z jasnimi zahtevami Bruslja, ki zahteva, da Hrvaška ladjedelnice prestrukturira ali pa zapre. Hrvaško ladjedelništvo je daleč od svetlih časov iz obdobja nekdanje Jugoslavije in se je po razpadu skupne države zaradi slabega upravljanja, zastarele tehnologije, velikega števila zaposlenih, izgube velikega ruskega trga in vojne znašlo v težavah, ki jih je država reševala z znatno neposredno denarno pomočjo. Pri vsaki izdelavi ladje država namreč naročniku primakne deset odstotkov njene vrednosti, kar pa Bruslju zaradi omejevalnega učinka na (evropsko) konkurenco ni po godu.