Prebivalci Latvije, utrujeni od ostrih varčevalnih in reformnih ukrepov v zadnjih letih, novo valuto tako sprejemajo polni nezaupanja. Razlika med močno podporo politične elite prevzemu evra in javnomnenjsko zadržanostjo je v tej pribaltski državi z nekaj manj kot dva milijona prebivalcev zelo velika.

Vlada v Rigi sicer izpostavlja pozitivne učinke vstopa v evrsko območje za latvijsko gospodarstvo. Javnost pa ni tako prepričana. Podporniki in nasprotniki prevzema evra so po anketah trenutno približno izenačeni.

Valuta lats po eni strani za številne državljane Latvije predstavlja simbol osamosvojitve od Sovjetske zveze po 50 letih moskovske nadvlade, po drugi strani pa so tudi zaskrbljeni zaradi dviga cen, čeprav je inflacija trenutno izjemno nizka.

Tretji pomembni razlog za skepso ob prevzemu evra pa so leta odrekanj, v katera so bili prisiljeni državljani Latvije. Državo je kriza sicer močno prizadela, oblasti pa niso želele devalvirati valute, od leta 2005 vezane na evro, in s tem ogroziti načrtovanega vstopa v evrsko območje.

Politika se je odločila krizo reševati z ostrimi varčevalnimi ukrepi in reformami. Cena za to je bil velik upad že tako ne ravno visokega standarda, čeprav gospodarstvo spet raste, javnofinančne številke pa so dobre.