Severnoevropska država je na drugi pristopni konferenci v Bruslju odprla štiri poglavja - javno naročanje, informacijska družba in mediji, znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura, zadnji dve je tudi že začasno zaprla.

Janos Martonyi, zunanji minister Madžarske, ki do konca meseca predseduje EU-ju, je dejal, da gre za "zgodovinski dan", in izrazil upanje, da bo lahko - medtem ko Islandija začenja vsebinska pogajanja - Hrvaška do konca meseca pogajanja končala. Tako Martonyi kot komisar za širitev Štefan Füle sta poudarila, da je Islandija že močno vpeta v evropski pravni in da takojšnje zaprtje dveh izmed štirih poglavij veliko pove o stopnji usklajenosti islandske zakonodaje z evropsko. Islandija, ki je poleg Turčije in Hrvaške tretja država, ki se pogaja za članstvo v EU-ju, je že članica Evropskega gospodarskega območja in schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, tako da je veliko večino svoje zakonodaje že uskladila z evropsko.

Islandija bi šla proti EU-ju s hitrimi koraki
Islandski zunanji minister Össur Skarpheđinsson je dejal, da je današnji korak "majhen in lahek", ter napovedal, da bodo polovico še preostalih poglavij, vključno z najtežjima, kmetijstvom in ribištvom, pripravljeni odpreti do konca leta, preostale pa med danskim predsedstvom, torej v prvi polovici prihodnjega leta. Martonyi je menil, da ta načrt "ni nerealen". Füle je dejal, da lahko glede na veliko usklajenost islandske zakonodaje z evropsko resnično pričakujemo hiter napredek na podlagi že storjenega, a brez bližnjic.

Težko vprašanje ribištva
Najtežje vprašanje v pogajanjih Islandije z EU-jem bo ribištvo. Islandski minister, ki je sicer optimističen, da bo rešitev mogoče najti, je poudaril, da je treba vedeti, da se EU prvič pogaja z državo, za katero je ribištvo tako pomembno kot za Islandijo. Füle je glede ribištva povedal, da "ne vidi problema, ki ga v pogajanjih ne bi mogli rešiti".

Spor glede varčevalcev
Pogajanja lahko oteži tudi spor Islandije z Nizozemsko in Veliko Britanijo glede povračila 3,9 milijarde evrov njunim varčevalcem zaradi škode ob propadu islandske banke Icesave. London in Haag sta izplačala svoje varčevalce, zdaj zahtevata povračilo od Islandije, a aprila so Islandci na referendumu že drugič zavrnili dogovor. Čeprav to vprašanje ni del pogajanj in velja za dvostransko, so Britanci in Nizozemci že nakazali, da bi lahko Islandijo zaradi tega ovirali na poti v EU.

Večina za vstop v EU
Poleg omenjenih dveh vprašanj je za uspešno pot Islandije v EU ključno, ali bodo do zdaj evroskeptični Islandci na referendumu sploh podprli vstop v Unijo. Najnovejša raziskava javnega mnenja je pokazala, da Islandci podpirajo vstop v EU in tudi prevzem evra.