Burno notranjepolitično dogajanje včasih zamegli ali pa na stranski tir potisne dogajanje v širši skupnosti. Na to nas še kako opozarja izbruh koronavirusa, kaže nam, kako odvisni smo drug od drugega. Ravnanje posamičnih držav, tudi v Evropski uniji, je zdaj tako nekoordinirano kot pri vprašanjih migrantske politike. Čisto zadnja je grožnja Turčije, da bo odprla meje za prebežnike za pot proti zahodni Evropi. Grčija je ob tem že zaostrila nadzor na meji. Ima Evropska unija odgovor na to, pa tudi na širjenje desnega ekstremizma in nestrpnosti, na slabšanje humanitarnih razmer po svetu, na posledice podnebnih sprememb? In kakšna je pri tem vloga Slovenije, ki ima v Evropski uniji komisarja za krizno upravljanje, se sprašuje Tanja Gobec v oddaji Politično s Tanjo Gobec, katere gost je bil evropski komisar Janez Lenarčič.

Kako upravičena je panika, ki je v nekem delu nastala pri novem koronavirusu? Ali se Evropska unija kot institucija odziva pravilno?

Panika vsekakor ni potrebna, je pa treba ta virus, to epidemijo jemati resno in se pripraviti na morebiten izbruh tudi drugod, kot kaže izkušnja Italije. To se lahko zgodi tudi drugje, tudi v Sloveniji. Jaz bi celo rekel, da je bolj verjetno, da se to zgodi še kje, kot da se ne bo zgodilo.

Neverjetneje vsak dan večkrat komunicirate tudi z drugimi komisarji na temo koronavirusa?

Vsekakor je vsak dan na dnevnem redu naših pogovorov, naših ukrepov. Evropska komisija je sprožila vse svoje mehanizme koordinacije in odzivanja na krizne razmere. Enega od teh mehanizmov vodim sam. Naše ukrepanje gre v smeri izboljšanja pripravljenosti držav članic, pa tudi na globalni ravni, zato da se bomo uspešno spoprijeli s to epidemijo.

Prav vi ste rekli pred dnevi v Bruslju, da je pravzaprav narobe, da bi se vsaka država spoprijela po svoje. Nekako je Italija najbolj na udaru. Predvideva se, da še kdo drug.

Osebno mislim, da je popolna iluzija, da bi se posamična država lahko sama uspešno spoprijela s tem izzivom in zajezila širitev tega virusa. Treba je sodelovati tako na evropski kot na svetovni ravni.

Mogoče je en komentar tega selitev proizvodnje v zadnjih letih ali pa desetletju na Kitajsko, ker je tam cenejša delovna sila in tako naprej. Potem pa pride neka taka epidemija. Tam se proizvodnja v enem delu ustavi, dobava po velikem delu sveta je ustavljena. Smo si tako na neki način dokazali, v kako podrejen položaj se lahko postavimo.

Dejstvo je, da je globalna ekonomija, globalizirana ekonomija, povzročila situacijo, v kateri so dobavne verige seveda globalne in se vzpostavljajo na način, da je najučinkovitejši, stroškovno in v tem proizvajalnem procesu. To koristi vsem, zlasti državam, kot je Slovenija, ki je velika izvoznica. Veliko večino našega dohodka ustvarimo prav z izvozom in s tem ni nič narobe. Dejstvo je, da nas to postavlja v položaj soodvisnosti, kar se kaže tudi pri tej epidemiji. Dobavne verige so namreč prekinjene oziroma upočasnjene, in to se lahko seveda odrazi tudi na gospodarskem področju.

Ko sva govorila o tem, da vsaka država ravna po svoje, je pri migrantski politiki podobno. Kako resne so te grožnje Turčiji, spet ponovljene grožnje, da bo odprla mejo za migrante. Grčija se seveda tega boji.

Evropska unija ima s Turčijo dogovor iz leta 2016 o tem, da bo Evropska unija prispevala k stroškom oskrbe beguncev, ki jih Turčija gosti. Turčija gosti največje število beguncev na svetu, blizu štiri milijone. Velika večina od teh je beguncev iz Sirije in ne bi bilo prav, da bi Turčija to breme nosila sama. Zato je ta dogovor tudi nastal. Evropska unija računa, da bo Turčija dogovor spoštovala in da ne bo omogočala nenadzorovanega pretoka beguncev oziroma migrantov proti zahodu.

Glede na to, da ste komisar za krizno upravljanje, kako ocenjujete razmere na nekaterih mejah? Koliko imate pravzaprav vpogleda v to, recimo na hrvaško-bosansko mejo. Vidimo posnetke, ki niso spodbudni. Koliko imajo lahko Evropska unija in evropske institucije vpogled v resnično stanje na mejah, v ravnanje z migranti.

Evropska unija in Evropska komisija nimata neposrednega vpogleda v to. Migracije in vstop v državo so pristojnost države članice. To je racionalna pristojnost. Tudi migranti so ljudje in kot taki imajo človekove pravice, te pa je treba spoštovati.

Mislite, da se v Evropski uniji spoštujejo povsod, v vseh članicah Evropske unije?

Morale bi se, k temu so zavezane vse države članice.

Protimigrantska retorika je spodbudila 45 poslancev Evropskega parlamenta, da so pred dnevi na Evropsko komisijo naslovili pismo o zaskrbljenosti zaradi vzpona skrajne desnice v Evropski uniji in nenadzorovanega širjenja sovraštva prek družbenih omrežij. Ali ste zaradi tega vzpona desnega ekstremizma zaskrbljeni, ali ga opažate?

Vsekakor gre za skrb vzbujajoč pojav zlasti z vidika Evropske unije. Evropska unija je namreč utemeljena na določenih temeljnih vrednotah, kot so vladavina prava, spoštovanje človekovih pravic demokratične institucije. Skrajni politični pojavi se seveda od teh vrednot odmikajo, to pa je razlog za zaskrbljenost.

Madžarska, Poljska, o katerih se seveda pogovarjajo tudi v Evropskem parlamentu, sprožen je mehanizem za kaznovanje, če je to sploh pravi izraz. Kakšno je vaše mnenje o ravnanju na Poljskem ali pa Madžarskem? Pri Orbanovi stranki Fidesz se v Evropi ne morejo nekako odločiti, ali bi jih zadržali zaradi števila v poslanski skupini ali bi jim povedali, da so neke stvari neevropske.

Pri obeh teh državah gre za zaskrbljenost na strani evropskih institucij glede stanja vladavine prava. Glede stanja temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija. Kot je znano, je postopek po sedmem členu temeljne pogodbe Evropske unije proti Madžarski sprožil Evropski parlament, proti Poljski pa Evropska komisija. Ta dva postopka potekata, sta aktualna, in to kaže na zaskrbljenost evropskih institucij nad položajem v teh dveh državah.

Pred dnevi ste bili v Burkina Fasu in v Adis Abebi v Etiopiji. Koliko pa se Evropska unija zaveda te problematike podsaharske Afrike in migracij, ki od tam prihajajo, tudi zaradi podnebnih sprememb?

Kot komisar za krizno upravljanje sem pristojen tudi za humanitarno pomoč. Evropska unija je skupaj s svojimi državami članicami največja donatorica humanitarne pomoči na svetu. Področje Sahela, kjer je tudi Burkina Faso, je eno od najbolj žgočih na tem področju. Gre za skrb vzbujajoče slabšanje razmer. Samo v Burkina Fasu se je v zadnjem letu podeseterilo število razseljenih ljudi, ki dosega že skoraj 800 tisoč ljudi. Ljudje bežijo pred nasiljem, ki ga izvajajo oborožene skupine. To je razlog za veliko zaskrbljenost, kajti ogroža se stabilnost države. Če se ta trend ne zaustavi, se lahko razmere še zelo hudo poslabšajo. V Adis Abebi pa smo imeli sejo obeh komisij, Evropske komisije in komisije Afriške unije. Zavzeli smo se za tesnejše sodelovanje na področju upravljanja kriz, na področju podnebnih sprememb. Dejstvo je, da sta Afrika in Evropska unija sosednji celini, kot sosedje pa si moramo seveda prizadevati, da sodelujemo na teh in drugih področjih.

Nastaja nova vlada. Predlagala vas je prejšnja vlada Marjana Šarca in Evropski parlament vas je seveda potrdil za komisarja. Sodelovanje z novo vlado kot komisar?

Pričakujem dobro sodelovanje z vsako vlado v Republiki Sloveniji in v drugih državah članicah. Tukaj ne pričakujem nobenih težav.

Pri arbitraži so različni pogledi med tistimi, ki zdaj sestavljajo vlado, in tistimi, ki jo bodo čez 14 dni, če bo tako odločil parlament. Kakšno bo vaše stališče, če pri arbitraži ta zgodba pride še enkrat pred Evropsko komisijo?

Evropska komisija je svoje stališče o razsodbi arbitražnega sodišča že podala in tega stališča ni spremenila. Stališče je, da je treba razsodbo izvršiti.