Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je po ministrskem vrhu v Milanu dejala, da so globoko zaskrbljeni nad "neposredno agresijo ruskih sil", Rusijo pa pozvala, naj umakne svoje sile iz Ukrajine ter ustavi pretok orožja, opreme in vojaškega osebja čez mejo. Rusija po drugi strani zanika, da bi njena vojska podpirala proruske upornike na vzhodu Ukrajine.

Že druga invazija na Ukrajino v letu dni
V petek je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier opozoril, da je "že tako nevarna situacija" v Ukrajini zdaj dosegla "povsem nove razsežnosti", njegov švedski kolega Carl Bildt pa je dejal, da mora biti Rusiji poslano jasno sporočilo, saj da izvaja že drugo invazijo na Ukrajino v zadnjem letu dni.

Voditelji EU-ja naj bi o nadaljnjih ukrepih razpravljali popoldne v Bruslju, kjer se bodo sešli na izrednem zasedanju. V Bruslju je tudi ukrajinski predsednik Peter Porošenko.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je po pogovoru s Porošenkom Rusijo posvaril, da je EU pripravljen "stati za svojimi načeli", in pozval k politični rešitvi, preden bi kriza dosegla "točko brez možnosti vrnitve".

Za Litvo Rusija že v vojni z Evropo
Zelo neposredna je bila predsednica Litve Dalia Grybauskaite, ki je ob prihodu na vrh pozvala EU, da z orožjem pomaga Kijevu, ob tem pa Rusijo obtožila konflikta z Evropo. "Dejstvo, da je Rusija v vojnem stanju z Ukrajino. To pomeni, da je v vojni z državo, ki se želi tesno povezati z Evropsko unijo. Praktično to pomeni, da je Rusija v vojni z Evropo," je bila ostra Dalia Grybauskaite, predsednica države, ki je bila pol stoletja pod oblastjo Sovjetske zveze in žrtev močne rusifikacije, zaradi česar je Litva glasna zagovornica ostrejših ukrepov proti Rusiji.

Pozivi k "spremembi smeri"
Barroso je ob tem ponovil znano stališče, da je EU pripravljen odločno ukrepati proti Rusiji z ostrejšimi sankcijami, če se bodo razmere zaostrovale, a da obenem pušča odprta vrata pravi politični rešitvi, ki bo spoštovala neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Sankcije po njegovih besedah niso same sebi namen, temveč želi EU z njimi Kremlju pokazati, da stanje ni sprejemljivo, in pozvati k politični rešitvi.

Barroso je še dejal, da je v petek v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj spremeni smer. Nova vojna na stari celini ni nikomur v interesu, ne EU-ju ne Rusiji, a v Moskvi ne smejo podcenjevati odločnosti EU, da podpre Ukrajino, je poudaril.

Porošenkov obisk v Bruslju, kjer se bo ukrajinski predsednik kljub sprva drugačnim napovedim predvidoma udeležil tudi vrha Unije in voditelje članic obvestil o razmerah v državi, je po Barrosovih besedah pomembno znamenje podpore Unije Kijevu.

"Ukrajina žrtev vojaške agresije"
Porošenko je že predtem dejal, da je Ukrajina žrtev "vojaške agresije in terorja", v katera da je vpleteno "na stotine tujih tankov in na tisoče tujih vojakov", ter da je preblizu točka, od koder ne bo več poti nazaj k mirovnemu načrtu.

Agresija in teror nad Ukrajino pomenita zelo veliko tveganje za Ukrajino in Evropo, je opozoril Porošenko. "Danes govorimo o usodi Ukrajine, jutri je lahko na kocki usoda celotne Evrope, zato je ključno ukrepati zdaj." Ob tem je izrazil prepričanje, da agresija Rusije ne bo ostala brez odziva EU-ja in da se bo vrh enotno odzval. "Ne dvomim, da bo vrh danes naložil Evropski komisiji, naj pripravi nove sankcije," je napovedal.

Ali bodo te uveljavljene, pa bo po Porošenkovih besedah odvisno od razvoja dogodkov. Na podlagi mirovnega načrta bi lahko na začetku septembra ustavili vojno, če ne bodo vse strani za ta načrt, pa bodo sledile sankcije, je dodal.

Ukrajina se je pripravljena boriti sama
Obenem je tudi Porošenko izpostavil, da ni vojaške rešitve za konflikt, da želijo mir, ne vojne, ter da cilj sankcij ni povzročiti škode kateri koli državi, temveč ustvariti motivacijo za prava pogajanja za umiritev razmer na vzhodu Ukrajine.

Ukrajina se je po Porošenkovih navedbah pripravljena braniti sama in ne pričakuje, da se bodo drugi borili z njo, pričakuje pa tehnično podporo, na primer izmenjavo obveščevalnih podatkov in posvetovanja, o čemer bodo govorili na vrhu Nata prihodnji teden v Walesu.

V spopadih v Donecku in Lugansku, ki so izbruhnili po marčevski ruski priključitvi Krima, je umrlo že okoli 2.600 ljudi.