Evro bo okrepil gospodarsko rast in izboljšal življenje ljudi, pomemben pa je tudi zaradi ukrajinske krize, je poudaril litovski premier Algirdas Butkevičius.

Litva je pripravljena na uvedbo evra, ker izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer.

"Pripravljenost Litve na prevzem evra izraža njeno dolgo zavezanost previdni fiskalni politiki in gospodarskim reformam," je ob predstavitvi ocene poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

Ta reformni zagon, h kateremu je prispeval vstop Litve v Unijo leta 2004, je po komisarjevih besedah občutno okrepil blaginjo: bruto domači proizvod na prebivalca je zrasel s 35 odstotkov povprečja EU-ja v letu 1995 na pričakovanih 78 odstotkov v letu 2015.

Uvedba evra 1. 1. 2015
Rehn je to priložnost izkoristil tudi za vnovičen poudarek, da evrsko območje ostaja privlačno in da je, zaradi prizadevanj v preteklih petih letih, zdaj "ta ladja občutno bolje opremljena za plovbo po razburkanih vodah kot ob izbruhu krize".

Komisija je tako predlagala vstop Litve v evrsko območje 1. januarja 2015. Končno odločitev pa bodo julija sprejeli finančni ministri EU-ja po razpravi na junijskem vrhu Unije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Komisija je danes predstavila ocene pripravljenosti osmih članic na uvedbo evra - tudi Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Švedske. Danska in Velika Britanija pa sta si izborili izjemo in evra nista obvezani uvesti.

Litva izstopa, preostale države pa so pri izpolnjevanju meril različno napredovale, a nobena ne izpolnjuje pogojev za uvedbo evra. Njihovo pripravljenost na vstop v evrsko območje bosta komisija in Evropska centralna banka znova ocenili čez dve leti.