"Preprosto je. Varnejši sem v Evropi," so irske volivce nagovarjali plakati in jih spodbujali, da so na ponovnem referendumu popravili "napako" izpred šestnajstih mesecev, ko so pogodbo prvič zavrnili, in obkrožili DA. Politični strokovnjaki so izid referenduma komentirali s statistiko: od okoli štirih milijonov Ircev jih je bilo ob prvem referendumu pol milijona brezposelnih. Od lanskega referenduma do danes se je brezposelnost povečala za kar 60 odstotkov. "Lizbonska pogodba je bila sprejeta zaradi strahu volivcev pred izgubo dela in gospodarskim propadom, s katerim so grozili zagovorniki pogodbe. Nisem užaljen, sem le zelo razočaran," je ob razglasitvi izidov dejal predsednik irske stranke Libertas Declan Ganley.

Tudi revija The Economist je izpostavila, da so Irski volivci s 67-odstotno večino podprli novo reformno pogodbo EU-ja, saj so s tem glasovali za gospodarski napredek in se izognili bivanju na samotnem otoku. "A med prvim in drugim referendumom je vendarle obstajala ključna razlika," piše The Economist. "To je bila raven razumevanja vsebine Lizbonske pogodbe. Irski volivci so se leta 2008 pritoževali in to upravičeno, da njihovi politiki niso dobro opravili svoje naloge pri razlagi, kaj Lizbonska pogodba sploh je. Tokrat pa so volivci podprli pogodbo, saj bo ta pripomogla k hitrejšemu in lažjemu sprejemanju odločitev v EU-ju, kar je nujno potrebno, da bi lahko 27 držav članic medsebojno bolje sodelovalo."

"Češki predsednik je pač pravi predsednik in njegov politični ego je zelo predsedniški, a kot izkušen politik se zaveda, da nasprotovanje Lizbonski pogodbi do določene točke prinaša politične točke, od določene točke naprej pa prinaša dvorezen meč," je v Odmevih pojasnil ravnanja Klausa Edvard Žitnik. Naj gre za pridobivanje političnih točk na domačen parketu ali ne, 'Klaus se ne bo želel vpisati v zgodovino kot tisti, ki edini zavira celoten integracijski proces'. In iskreno rečeno bo storil edino prav, če bo potrdil Lizbonsko pogodbo," dodaja MMC-jev sogovornik Šabič.

Le train est passé in vlak je odpeljal
In zakaj je Klausova zahteva tako nemogoča? Navsezadnje je podobna zahteva o izvzetju iz listine temeljnih pravic pred dvema letoma uspela Veliki Britaniji in Poljski. "Predsednika Klausa in njegove zahteve po spremembi k Lizbonski pogodbi lahko komentiram le s pravnega vidika - to ne bo mogoče. Primarno pravo se zdaj ne bo odpiralo, jaz upam, da je to dosti jasno. Odpiralo pa se ne bo zato, ker je le train est passé, vlak je dejansko odpeljal," razloži Bošković Poharjeva in dodaja, da listina temeljnih pravic ne predstavlja nič novega, česar ne zagotavlja že evropska konvencija o človekovih pravicah sveta Evrope. "Določa temeljne človekove pravice, pravice do dostojanstva, ekonomske in socialne pravice državljanov EU-ja - vsebinsko vse temeljne svoboščine, državljanske, ekonomske in socialne pravice, ki jih vsebujejo moderni dokumenti tako ZN-ja kot Sveta Evrope.«

Pa vendarle. Bi se podobna situacija lahko zgodila v Sloveniji? Bi potem lahko tudi kočevski Nemci ali Italijani zahtevali nazaj svoje nepremičnine, ki so jih imeli v Sloveniji pred drugo svetovno vojno? "Bojim se, da gre tukaj za pretirano tolmačenje teh določb, kar izkorišča tudi predsednik Klaus. Seveda je določena lastninska pravica, ki pa je določena v vseh ustavah držav članic EU-ja," pojasni Bošković Poharjeva. Kljub temu pa dodaja, da se določene zahteve vedno lahko zgodijo. "Drugo vprašanje je, koliko so te zahteve upravičene, saj gre dejansko za posamezne primere, zato je težko odgovarjati. Predsednik Klaus je želel dati svojo noto. Mogoče je, da se mu kar koli ponudi, predvsem iz tega vidika, da to ne more vplivati na kakršne koli izvajanje pravic, ki jih Češka že izvaja. To pomeni suverenost na tem področju in dejansko spoštovanje. Češka je kot država članica EU-ja morala izpolniti določene kriterije za pristop, torej tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in na koncu tudi pristop k Svetu Evrope, ki dejansko že izvaja te politike."

Mala nočna mora
Kaj bi se zgodilo, če po najbolj črnem scenariju Klaus ne podpiše Lizbonske pogodbe? Če bi na izrednih volitvah v Veliki Britaniji res zmagal konservativec David Cameron, je ta že obljubil referendum. "Lizbonska pogodba jemlje pooblastila državam in jih centralizira v Evropi," je dejal in v isti sapi izustil "hočemo referendum". "Menim, da bodo ljudje v tej državi razočarani in jezni, da je lahko Irska dvakrat glasovala o pogodbi, ki spreminja način našega vodenja, mi pa nismo mogli o njej glasovati niti enkrat," je dejal v pogovoru za BBC.

MMC-jeva sogovornika v tem primeru Lizbonske pogodbe ne dojemata tako usodno. Pogodba pač ne bi bila sprejeta. Zgodilo se ne bi nič dramatičnega. "Vedeti morate, da je Unija visoko integrirana gospodarska skupnost. Če se dezintegrira, bi bili stroški enormni, nepredstavljivi. To vedo vsi, zato ne verjamem, da bo do tega prišlo. Neratifikacija lahko skrbi le politike - kot sem rekel, njihova kredibilnost, sposobnost voditi integracijski proces bi bila najprej na udaru," meni Šabič. Bošković Poharjeva je v tem primeru izpostavila predvsem nadaljnje širjenje EU-ja: "Dejansko je bolj zoprno, kako bi reševali naslednje širitve. Lizbonska pogodba da institucionalno učinkovitejši okvir, večjo demokratičnost in lažje soočanje z določenimi krizami, kot je bila lani energetska kriza ali pa gospodarska kriza. Trenutno Nica ni pripravljena na širjenje, saj je bila sklenjena za 15 držav članic, k čemur je pristopilo še deset držav ter Romunija in Bolgarija. V tem trenutku ni podlage, da bi se lahko EU razširil še naprej na Balkan in Hrvaško.«