Ministra sta govorila tudi o krepitvi gospodarskega sodelovanja, k čemur naj bi pripomoglo odprtje slovenskega veleposlaništva v Rigi. Na srečanju v Ljubljani sta spregovorila tudi o aktualnem razvoju dogodkov na rusko-ukrajinski meji. Soglašala sta, da mora Evropska unija nadaljevati prizadevanja za zmanjšanje napetosti in najti diplomatsko rešitev tako na dvostranski kot večstranski ravni.

Pri tem sta izrazila "iskreno željo po enotnosti EU-ja" in skupnem odzivu na varnostne grožnje na ukrajinski meji, je na novinarski konferenci prek videopovezave po srečanju dejal Logar, ki je znova poudaril podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.

Eno ključnih načel pri spoprijemanju s to varnostno krizo je enoten odziv EU-ja in Nata, zato Slovenija redno usklajuje vse dejavnosti z obema povezavama in bo po svojih zmožnostih tudi pomagala na področjih, kjer lahko, je odgovoril Logar na novinarsko vprašanje, ali in kako bi Slovenija lahko pomagala Ukrajini v primeru ruskega napada.

Za diplomatsko rešitev ukrajinske krize

"Tako na ministrstvu za zunanje zadeve kot na ministrstvu za obrambo imamo pripravljene načrte v tem primeru," je dejal vodja slovenske diplomacije in pri tem poudaril pomen dialoga ter diplomatske rešitve krize. Tudi Rinkevičs je poudaril željo po diplomatski rešitvi, da bi se izognili najhujšemu scenariju. A po njegovem prepričanju vse ni v rokah EU-ja in Nata. Država, ki drži vse niti v rokah, je Rusija, je prepričan.

Zahod Moskvi v primeru napada na Ukrajino grozi z ostrimi sankcijami in resnimi posledicami. V nasprotju s sankcijami, uvedenimi leta 2014 ob ruski priključitvi Krima, bodo tokratne bistveno "vseobsegajoče in težje", je ocenil Logar, ki meni, da situacija ni primerljiva s tisto leta 2014, saj Zahod tokrat deluje s skupnim pristopom.

Ministra sta se v pogovorih sicer posvetila dvostranskemu sodelovanju, ki je po Logarjevih ocenah dobro. Slovenija in Latvija sta zaveznici v Natu, pri čemer je minister omenil sodelovanje Slovenije v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost v Latviji.

Prvi obisk latvijskega zunanjega ministra v Sloveniji

Dobro sodelovanje je tudi eden izmed razlogov, zakaj se je Slovenija odločila odpreti veleposlaništvo v Rigi, je pojasnil Logar, ki je spomnil, da je bila Latvija med prvimi, ki je priznala Slovenijo in z njo vzpostavila diplomatske odnose.

Ob obisku Rinkevičsa v Ljubljani je poudaril, da gre za prvi uradni obisk kakega latvijskega zunanjega ministra v Sloveniji od njene neodvisnosti.

Glede gospodarskega sodelovanja je Logar sicer priznal, da je izmenjava med državama skromnejša, vendar se v zadnjih letih krepi. Z odprtjem veleposlaništva v latvijski prestolnici bomo "odprli vrata" za okrepitev sodelovanja na različnih področjih, še posebej v turizmu, je pojasnil.

Tudi Rinkevičs je poudaril pomen odprtja veleposlaništva, ki bo po njegovem mnenju prispevalo k nadaljnji krepitvi gospodarskih odnosov. Latvija si želi okrepiti sodelovanje na digitalnem in IT-področju, v turizmu, pa tudi v trgovini, lesni in farmacevtski industriji.

Pogovarjala sta se tudi o kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a za obdobje 2024–2025, ki jo podpira tudi Latvija, ki bo za to kandidirala leta 2025, je še dejal Rinkevičs in izrazil željo po dobrem sodelovanju.

Rinkevičs tudi s Pahorjem, Zorčičem in Janšo

Rinkevičs se je srečal tudi s predsednikom države Borutom Pahorjem in predsednikom DZ-ja Igorjem Zorčičem, popoldne naj bi ga sprejel še predsednik vlade Janez Janša, s katerim bosta po napovedih govorila o dvostranskih odnosih in aktualnih zunanjepolitičnih temah, predvsem o Rusiji in Ukrajini.

Zorčič je latvijskega sogovornika med drugim seznanil z dejavnostmi državnega zbora in dogodki pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Parlamentarne volitve bodo letos tudi v Latviji, zato je Zorčič izrazil upanje, da bo z namenom poglobitve medparlamentarnih stikov v novem mandatu v latvijskem parlamentu ustanovljena tudi skupina prijateljstva s Slovenijo, so zapisali v sporočilu DZ-ja.

Latvijski minister se je srečal tudi z obrambnim ministrom Matejem Toninom. Sogovornika sta največ pozornosti namenila dvostranskim odnosom med državama na obrambno-vojaškem področju, sodelovanju obeh držav v mednarodnih operacijah in na misijah ter obrambnim naložbam in krepitvi obrambnih zmogljivosti.

Govorila sta tudi o varnostnih razmerah v vzhodnem delu Evrope zaradi napetih razmer na ukrajinsko-ruski meji, ki vplivajo tudi na druge varnostne izzive, zlasti na Zahodnem Balkanu. Dotaknila sta se tudi izzivov, s katerimi se baltske države spoprijemajo na meji z Belorusijo, so sporočili z obrambnega ministrstva.

Popoldne ga je sprejel tudi predsednik vlade Janez Janša, s katerim sta govorila o dvostranskih odnosih in aktualnih zunanjepolitičnih temah, so tvitnili na vladi.