Pretekli teden so člani zgornjega doma vložili dopolnilo zakona z zahtevo, da vlada v treh mesecih po objavi namere o izstopu predstavi predloge, ki bi prebivalcem EU-ja in evropskega gospodarskega območja po brexitu zagotovili enake pravice v Veliki Britaniji, kot jih imajo zdaj. Tokrat naj bi predlog zakona predvidoma podprli. Zaradi predloga dopolnitve bo moral zakon znova na glasovanje tudi v spodnji dom parlamenta.

Ni še jasno, kdaj bo o zakonu znova glasoval spodnji dom parlamenta, po pričakovanjih pa ne prej kot prihodnji teden. Temu bo nato sledilo novo glasovanje v zgornjem domu parlamenta, dokler oba domova ne bosta potrdila enakega besedila.

Predlog zakona o brexitu poziva parlament, naj da premierki Theresi May pooblastilo, da po 50. členu Lizbonske pogodbe objavi namero o izstopu Velike Britanije iz EU-ja. Vlada je morala parlamentu predložiti zakon o brexitu, ker je vrhovno sodišče odločilo, da morajo začetek izstopa Velike Britanije iz Unije odobriti tudi poslanci. Vlada je sprva želela parlament obiti, češ da ima sama ustrezno pristojnost za začetek postopka brexita.

Šele ko bo zakon začel veljati, bo lahko britanska vlada uradno sprožila pogajanja o izstopu iz EU-ja. Premierka želi to storiti do konca marca. Za zdaj kaže, da bi bilo lahko to izvedljivo, čeprav je lordska zbornica z dopolnili zavlekla postopek.

Pravica veta na brexit v primeru nestrinjanja
Če spodnji dom zavrne dopolnitve lordske zbornice in Velika Britanija vseeno zapusti Unijo, bo imel 1.454-članski britanski parlament, v katerem ima zgornji dom 804, spodnji pa 650 članov, možnost veta na brexit, poroča BBC.