Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Če v eni povedi povzamemo cilj tega predsedovanja, je treba od Evrope sodelovanja znotraj naših meja preiti k Evropi, ki je močna, ki lahko svobodno sprejema svoje odločitve in odloča o svoji usodi," je Macron povedal na novinarski konferenci, na kateri je predstavil prednostne naloge francoskega predsedovanja Svetu EU-ja.

Po napovedih Macrona se bo predsedovanje Svetu EU-ja, na čelu katerega bo Francija nasledila Slovenijo, vrtelo okrog treh osi – ponovnega zagona, moči in pripadnosti.

Francoski predsednik je pozval k novemu mehanizmu za zaščito meja Evropske unije. "Želimo vzpostaviti mehanizem za nujno podporo na mejah," je dejal. Ko se država članica nenadoma spopade s krizo, ki zahteva okrepitev zunanjih meja EU-ja, mora imeti možnost, da računa na podporo agencije Frontex in tudi na solidarnost drugih članic.

Ob tem se je zavzel za reformo schengenskih pravil, pri čemer je treba po njegovih besedah izboljšati notranje delovanje schengenskega prostora.

Po besedah francoskega predsednika mora EU znova premisliti o proračunskih pravilih, med drugim o tem, da mora javnofinančni primanjkljaj ostati pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP).

Macron je spregovoril tudi o spopadanju s podnebnimi spremembami. Francija bo predlagala nov evropski mehanizem za preprečevanje uvoza proizvodov, zaradi katerih so bili izsekani gozdovi. Poleg tega želi, da bi EU do leta 2030 za 55 odstotkov zmanjšal izpuste toplogrednih plinov, kot je predlagala Evropska komisija.

Balkan in Afrika

Na področju zunanjega delovanja EU-ja je poudaril Zahodni Balkan in Afriško unijo. Za februar je napovedal vrh EU-Afriška unija, za junij pa konferenco o Zahodnem Balkanu. Glede zadnjega je poudaril, da se je treba boriti "proti vmešavanju in manipulacijam določenih regionalnih sil, ki skušajo prek Balkana destabilizirati Evropo".

Francosko predsedovanje bo v veliki meri sovpadalo z volilno kampanjo pred aprilskimi predsedniškimi volitvami, ki že poteka, glavnina pa bo potekala v prihodnjih mesecih. Svoje kandidate so v boj poslale že vse stranke, medtem ko Macron uradno še ni naznanil pričakovane kandidature.

Macron je zagotovil, da bo delal "do zadnje minute svojega predsedniškega mandata". "Včasih je treba tudi samo nekaj tednov ali nekaj mesecev pred koncem mandata sprejeti pomembne odločitve," je dejal. "Če se bom znašel v takšnem položaju, bom to tudi storil," je zatrdil.

Macron britanski vladi očital, da ne drži besede

Macron je britanskemu premierju Borisu Johnsonu očital, da ni držal svojih obljub glede brexita. Britanska vlada je medtem danes sporočila, da je rok, ki ga je za rešitev ribiškega spora postavil EU in se izteče v petek, zanjo nepomemben in se ga ne namerava držati.

"Težava z britansko vlado je, da ne naredi tega, kar obljubi," je na veliki novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi prioritet prihajajočega francoskega predsedovanja Svetu EU-ja, dejal Macron. Vendarle so v preteklih tednih v odnosih z Londonom dosegli neki napredek in Francija si želi polnega sodelovanja s sosednjo državo, je dodal. "Rad imam Veliko Britanijo, rad imam njene ljudi. Imam neverjetno željo imeti vlado, ki bi želela delati z nami v dobri veri," je zatrdil.

Spomnil je tako na nedavne napetosti zaradi naraščanja števila prebežnikov, ki se skušajo iz Francije na čolnih prek Rokavskega preliva nezakonito prebiti do Otoka, kot tudi na spor glede podeljevanja oziroma nepodeljevanja britanskih ribolovnih dovoljenj francoskim ribičem. Ob tem je izrazil upanje, da bo ta spor vendarle rešen do izteka roka v petek - čeprav je britanska stran zanikala, da bi si ga sploh prizadevala izpolniti oziroma doseči dogovor v od EU-ja določenem časovnem okviru.

"Nikoli nismo postavili roka. Priznavam, da so ga oni (EU) sami postavili, a mi se ga ne držimo," je tiskovni predstavnik Johnsona zatrdil novinarjem. Na Downing Streetu so sicer potrdili, da se bo v petek minister za okolje George Eustice predvidoma pogovarjal z evropskim komisarjem za okolje Virginijusom Sinkevičiusom. Nazadnje se je dvojica sešla 24. novembra, ko je Sinkevičius britanski strani tudi postavil 10. december kot skrajni rok za rešitev spora glede ribolovnih pravic za Francoze po izstopu Velike Britanije iz EU-ja.