Nova komisija bi s tem lahko dejansko začela delati 1. decembra, z enomesečno zamudo.

V prvem krogu zaslišanj je parlamentarni izpit uspešno opravilo 23 od 26 imenovanih komisarskih kandidatov. Francija, Madžarska in Romunija so morale predlagati nove kandidate, ker so njihove prve izbrance v parlamentu zavrnili.

Prejšnji teden sta zaslišanje uspešno opravila tudi nova kandidata Francije in Romunije, Madžar pa je moral na popravni izpit. Dobil je dodatna pisna vprašanja, rok za odgovore pa se mu izteče danes popoldne. Zunanjepolitični odbor, ki ga preverja, bo nato ocenil odgovore in presodil, ali bo potrebno dodatno zaslišanje. Po neuradnih napovedih dodatnega zaslišanja naj ne bi bilo.

Odmik od Orbana in njegovih politik

V parlamentu od Varhelyija v petih dodatnih vprašanjih med drugim pričakujejo, da se jasno distancira od premierja Viktorja Orbana ter da se jasno izreče proti spornim praksam, ki jih kritiki očitajo Orbanu, kot so omejevanje prostora opozicijskim strankam, skoraj popoln nadzor nad nacionalnimi mediji in omejevanje akademske svobode.

Če bo Varhelyi dobil pozitivno oceno, bo lahko Evropski parlament o ekipi novoizvoljene predsednice Ursule von der Leyen glasoval 27. novembra, kot je predvideno. Nova komisija bo tako lahko začela delo 1. decembra, torej z enomesečno zamudo.

Ostaja pa tudi težava, kako zagotoviti ustrezen pravni okvir za potrditev ekipe 27 članov, čeprav je članic EU-ja še vedno 28. Po pogodbi EU-ja ima namreč vsaka članica svojega komisarja.

Kaj pa Britanci?

Komisija je pretekli teden sprožila pravni postopek proti Veliki Britaniji, ker ni imenovala komisarskega kandidata. A namen tega postopka ni dejansko zagotoviti britanskega komisarja, temveč si želi komisija zavarovati hrbet, češ da je kot varuhinja evropskega prava storila vse, da bi Britanija imenovala kandidata. V komisiji rešitev iščejo v sodelovanju s preostalimi institucijami, računajo pa tudi na konstruktivno držo Londona. Pričakuje se, da bo von der Leynova predložila osvežen seznam 27 komisarskih kandidatov. Ta seznam naj bi potrdile vse članice Unije v okviru Sveta EU-j in na tej podlagi naj bi parlament glasoval. Tako bi se celo izognili potrebi po soglasni odločitvi Evropskega sveta o zmanjšanju števila komisarjev.