Madžarska vlada je v odzivu sporočila, da priznava sodbo. "Vendar pa si pridržujemo pravico do ukrepanja proti aktivnostim iz tujine financiranih nevladnih organizacij ‒ vključno s tistimi, ki jih financira George Soros ‒, ki želijo pridobiti politični vpliv in se vmešavati ali celo spodbujati migracije," je zapisal tiskovni predstavnik vlade Zoltan Kovacs. Dodal je, da madžarsko stališče glede migracij ostaja nespremenjeno. "Migracije v Evropo je treba ustaviti, prihodnost Evrope pa mora temeljiti na družinah," je poudaril.

Madžarski zakon Stop Soros, ki kriminalizira pomoč prosilcem za azil na Madžarskem, je v nasprotju s pravom Evropske unije, je odločilo Sodišče. Kot je razsodilo, Madžarska ni izpolnila obveznosti iz evropske direktive o postopkih na področju mednarodne zaščite in direktive o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. V svojem notranjem pravu namreč kazensko preganja ravnanje vseh oseb, ki prosilcem pomagajo pri vložitvi prošnje za azil, čeprav ti niso upravičeni do zaščite.

Poleg tega Madžarska ni izpolnila obveznosti iz direktive o postopkih, ker je dopustila, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustna, ker je prosilec na njeno ozemlje prišel skozi državo, v kateri ni izpostavljen preganjanju ali tveganju resne škode oziroma v kateri je zagotovljena ustrezna raven zaščite.

Sodišče je tako v bistvenem delu ugodilo tožbi, ki jo je Evropska komisija zaradi zakona Stop Soros vložila proti Madžarski. Madžarska je zakonodajo, ki vsakršno pomoč pri nezakonitih migracijah opredeljuje kot kaznivo dejanje, sprejela leta 2018, usmerjena pa je zlasti proti nevladnim organizacijam, ki jih financira ameriški filantrop George Soros.

V nevladnih organizacijah so odločitev sodišča pozdravili. "Čas je, da madžarska vlada implementira odločitev sodišča in takoj odpravi to sramotno zakonodajo. Vlado pozivamo tudi, naj zagotovi okolje, v katerem bodo lahko nevladne organizacije in aktivisti svobodno opravljali svoje pomembno delo, ne da bi bili ustrahovani," je povedal direktor madžarske izpostave nevladne organizacije Amnesty International David Vig.

Sodišče EU-ja je sicer v zadnjih letih že večkrat odločilo, da je madžarska zakonodaja na področju azila in migracij v nasprotju z evropskim pravom. Decembra lani je denimo razsodilo, da je zakonodaja o pravilih in praksi na tranzitnih območjih na srbsko-madžarski meji v nasprotju s pravom EU-ja. Ker te sodbe Budimpešta še vedno ne izpolnjuje, je Evropska komisija pretekli teden pred Sodiščem EU-ja sprožila nov postopek proti Madžarski. Bruselj od sodišča zahteva, naj Madžarski naloži denarno kazen zaradi neizvršitve sodbe.

Poljska ureditev "v nasprotju z evropskim pravom"

Sodišče EU-ja pa je razsojalo tudi v primeru pravosodne ureditve na Poljskem. Kot je razsodilo, je veljavna ureditev, ki dovoljuje ministru za pravosodje, da napoti sodnike na višjestopenjska sodišča, v nasprotju z evropskim pravom. Sodišče je ugotovilo, da lahko minister napoti sodnike na podlagi meril, ki niso znana, in njihovo napotitev prekliče, zaradi česar sodniki ne uživajo neodvisnosti.

Zahteva po neodvisnosti sodstva namreč nalaga, da pravila glede take napotitve sodnikov zagotavljajo potrebna jamstva, da se prepreči vsako tveganje uporabe te napotitve kot orodja za politični nadzor nad vsebino sodnih odločb, med drugim na kazenskem področju.

Kritiki opozarjajo, da lahko v sedanjih okoliščinah poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro po lastni volji premešča sodnike na sodišča oz. njihovo napotitev vsak trenutek prekliče, kar vidijo kot sredstvo nagrajevanja zvestih in kaznovanja do reform pravosodnega sistema kritičnih sodnikov.

Današnja odločitev je zadnja v vrsti sodb, povezanih s sporno reformo pravosodnega sistema na Poljskem, zaradi katere je Varšava v napetih odnosih z Brusljem. Poljska reformo utemeljuje kot nujen korak prenove koruptivnega pravosodnega sistema.

Spor z Brusljem je dodatno zaostrila nedavna sodba poljskega ustavnega sodišča o neskladnosti delov evropskega pravnega reda s poljsko ustavo, ki spodkopava načelo prednosti evropskega prava pred nacionalnim.

Sodišče EU-ja je konec oktobra Poljski tudi naložilo plačilo dnevne denarne kazni v vrednosti milijon evrov zaradi spodkopavanja pravosodnega sistema, konkretno v povezavi z delovanjem disciplinske zbornice vrhovnega sodišča, ki ogroža neodvisnost sodnikov. Pravosodni minister Ziobro je takrat dejal, da Poljska ne bi smela plačati kazni, ki ji jih je naložilo Sodišče EU-ja, tako zaradi sporne reforme pravosodja kot tudi zaradi rudnika premoga Turow, ki ga Varšava ni zaprla.