"EU obsoja popolnoma neutemeljeno odločitev ruskih oblasti, da onemogočajo dostop do več kot 80 medijev držav članic EU-ja na ruskem ozemlju," je izjavil Borrell. "Ta odločitev dodatno omejuje dostop do svobodnih in neodvisnih informacij ter širi že tako močno medijsko cenzuro v Rusiji."

Ob tem je poudaril, da evropski mediji, ki so jih ruske oblasti onemogočile, delujejo po novinarskih načelih in standardih ter zagotavljajo dejanske informacije tudi ruskemu občinstvu. Nasprotno pa ruska dezinformacijska in propagandna glasila, proti katerim je EU uvedel sankcije, ne predstavljajo svobodnih in neodvisnih medijev.

Njihove dejavnosti v EU-ju so bile prekinjene, ker so ti mediji pod nadzorom ruskih oblasti in so ključnega pomena pri podpori ruski agresiji proti Ukrajini, je še zapisal Borrell.

V Moskvi so glede odločitve o blokadi dostopa do evropskih medijev sporočili, da gre za povračilen ukrep, potem ko je Bruselj maja uvedel sankcije proti več ruskim medijem. Izmed slovenskih medijev so ruske oblasti blokirale dostop do spletnih portalov televizije Nova24TV in revije Demokracija.

EU je želel rusko potezo obsoditi v imenu vseh 27 držav, vendar to po navedbah Bruslja ni bilo mogoče zaradi nasprotovanja ene članice.

Kot je pojasnil zunanjepolitični govorec Evropske komisije Peter Stano, je EU obsodil rusko odločitev v izjavi visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja, ki jo je podprlo 26 članic.
Po navedbah evropskega uradnika je bila Madžarska tista, ki ni podprla skupne izjave EU-ja.

Sprva sicer ni bilo jasno, zakaj je Madžarska preprečila izjavo v imenu vseh članic. Kot možen razlog diplomati v Bruslju omenjajo dejstvo, da je madžarska vlada sama prav tako ukrepala proti nepriljubljenim medijem v državi in vidi to kot legitimen ukrep.