Madžarski premier Viktor Orban pa je stališče Madžarske do po mnenju številnih sporne ustave in zakonov branil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Tam je bil tarča kritik levice, medtem ko ga je desnica zagovarjala.

Evropska komisija je pravne postopke proti Madžarski sprožila zaradi pomislekov glede neodvisnosti centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov. Premier Orban je v sredo v Strasbourgu zatrdil, da je Madžarska pripravljena spremeniti sporne dele zakonodaje. To je zapisal tudi v pismu, ki ga je prav tako v sredo poslal predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu.

To je v Strasbourgu potrdil tudi Barroso, ki pa je napovedal, da se komisija ne bo obotavljala sprejeti nove ukrepe, če bo presodila, da je to potrebno. Ob tem je opozoril, da so poleg pravnih vidikov pomisleki tudi glede političnih vidikov, kot sta demokracija in svoboda na Madžarskem.

Barroso je Madžarsko znova opomnil tudi na spoštovanje svobode medijev. Evropska komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes je namreč madžarskemu pravosodnemu ministru Tiborju Navracsicsu v torek zvečer poslala pismo, v katerem ga je opozorila na težavo medijske svobode, potem ko je v preteklih dneh dobila več skrb vzbujajočih informacij.

Med njimi so informacije, da madžarske oblasti niso podaljšale licence komercialnemu radiu Klubradio, ki je poznan po kritičnem stališču do madžarske vlade. Poleg tega se vrstijo mednarodne kritike na račun madžarskega medijskega zakona. Kroesova je Budimpešto v pismu tudi pozvala, naj spoštuje mnenje ustavnega sodišča, ki je pretekli teden presodilo, da medijski zakon omejuje svobodo tiskanih medijev in zahtevalo nekatere ukrepe.

V Bruslju sicer pravijo, da za zdaj ne načrtujejo nikakršnih novih pravnih ukrepov proti Budimpešti, da pa Madžarska zaradi medijskega zakona ostaja pod budnim očesom komisije.

Da je vprašanje nove Madžarske pereča tema, ki skrbi evropske politike, je pokazala tudi več kot triurna in izredno živahna razprava v Evropskem parlamentu. Levica je bila kritična do Orbana, ki je nastopil v parlamentu. Desnica, predvsem člani Evropske ljudske stranke (EPP), pa mu je stopila v bran. Zaradi tega je bil tarča kritik levice tudi EPP.

Orban je pred evropskimi poslanci med drugim izpostavil, da je Madžarska ustavo spremenila kot zadnja postkomunistična država in da je bila ustava te države še iz leta 1949. Zatrdil je tudi, da so spremembe ustave opravili v duhu evropskih vrednot.

Novi predsednik socialistov in demokratov (S&D) Hannes Swoboda se z njim ni strinjal. "Evropska vrednota je demokracija," je poudaril. Swoboda je izrazil tudi razočaranje nad predsednikom EPP-ja Josephom Daulom, ki je v razpravi podprl Orbana in dejal, da mu je madžarsko ljudstvo z izvolitvijo dalo mandat, da preseka s preteklostjo in opravi reforme. "Vi bi morali prevzeti pobudo in povedati Orbanu, kaj dela narobe," je Daulu sporočil Swoboda.

Predsednik skupine liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je Orbanu sporočil, da "ni na pravi poti". Poslance pa je pozval, naj razmislijo, ali obstaja tveganje resnih kršitev evropskih vrednot, na podlagi katerih bi lahko proti Madžarski ukrepali v skladu s 7. členom pogodbe o EU-ju.

Tudi evropski poslanci iz Madžarske so se v razpravi delili na zagovornike in nasprotnike Orbana. Evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD) je izpostavila svobodo medijev na Madžarskem. Madžarska medijska zakonodaja je po njenih besedah obsežna, nejasna in ne ustreza evropskim standardom o svobodi medijev.

O Orbanovem mandatu za spremembe
Številni poslanci EPP-ja so poudarili, da je Orban na volitvah dobil večino in s tem mandat za spremembe. A številni se s tem niso strinjali. Poudarili so, da bi morale madžarske oblasti ravno zaradi dejstva, da so bile izvoljene z veliko večino, pustiti politični manjšini in medijem, da sporočijo svoje mnenje. Več jih je poudarilo, da ta razprava ni napad na Madžarsko in Madžare, temveč le kritika njene vladajoče politike.

"Kljub različnim mnenjem, ki jih je bilo slišati v razpravi, se mi zdi, da se strinjamo v eni točki: vsi želimo, da bi bila madžarska zakonodaja v skladu z evropskimi načeli in vrednotami," je ob koncu razprave povzela evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. Nastopi premierjev držav članic, o katerih poteka razprava, so v Evropskem parlamentu sicer redki. Za današnjega je Orban zaprosil sam, parlament pa ga je odobril.