Z njim se je pogovarjal voditelj Igor E. Bergant.

Madžarska pomoč Sloveniji z dodatnimi odmerki cepiva je več kot samo lepa gesta, prijateljska poteza je. Zanimivo je, da je Madžarska pri naročanju cepiva ubrala drugačno pot. Ste se za naročilo kitajskih in ruskih cepiv odločili zaradi zamud pri evropskih dobavah ali je bila to strateška odločitev?

Že na začetku smo videli, da bodo proizvajalci, s katerimi je sklenil pogodbo Bruselj, morda zamujali z dobavo in dobavili manjšo količino cepiva, kot je bilo dogovorjeno. Da bi zmanjšali to tveganje, smo se odločili, da poiščemo še druge možnosti oziroma dopolnilne rešitve. Vlada me je lani oktobra pooblastila za pogajanja z Rusijo in Kitajsko. Obe sta se izkazali za pošteni partnerici in do zdaj izpolnjujeta vse pogodbene obveznosti.

V teh razmerah ključno vlogo igra čas. Prej ko cepimo ljudi, več življenj lahko rešimo. Rusi so cepivo vedno dobavili pravočasno, Kitajci pa celo tri ali štiri tedne pred rokom. Vseh osem kitajskih pošiljk je prispelo vsaj tri tedne pred rokom, kar je seveda zelo pripomoglo k pospešitvi cepljenja.

Naš cilj je bil, da postanemo prva evropska država, ki se bo odprla, ko bo dosežena zadovoljiva raven zaščitenosti. To nam je tudi uspelo.

Madžarska vlada že več kot 10 let sledi politiki odpiranja Vzhodu. Bi rekli, da je uspešna? Tudi v luči cepljenja. In kako odgovarjate na kritike, da Madžarska znotraj Evropske unije (EU) včasih deluje kot zagovornica Kitajske in Rusije?

Politiko odpiranja Vzhodu smo začeli pred 11 leti. To se nam je obrestovalo v vseh pogledih. V prihodnosti bodo na Madžarskem veliko vlagali partnerji iz Japonske, Koreje, Kitajske in Indije. Brez te strategije odpiranja Vzhodu danes ne bi imeli največjih proizvodnih zmogljivosti za izdelavo baterij na svetu.

Leta 2019 smo prvič imeli največ tujih investicij iz vzhodne države, korejskega podjetja. Lani pa iz Kitajske. Tako je nastalo ogromno delovnih mest z veliko dodano vrednostjo. Vse zaradi te strategije, ki se je obnesla tudi pri cepivih. Ker smo kupili 7 milijonov odmerkov od Kitajske in Rusije, smo lahko toliko pospešili cepljenje, da smo zdaj po deležu cepljenih prvi v Evropi.

Kot srednjeevropsko državo nas je zgodovina naučila, da jo v sporu med Vzhodom in Zahodom Srednja Evropa vedno slabo odnese. Nočemo več biti poraženci. Zato se zavzemamo za dialog med Vzhodom in Zahodom, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Pa ne zato, ker bi bili za Vzhod, Kitajsko ali Rusijo, temveč ker smo za Madžarsko.

Za našo državno varnost je nujno, da Vzhod in Zahod dobro sodelujeta. Ne želimo si nove hladne vojne. Zato podpiramo pobude, ki spodbujajo gradnjo tega dialoga, ne podpiramo pa stvari, ki kvarijo ali rušijo odnose med Zahodom in Vzhodom, bodisi Kitajsko ali Rusijo.

Kako gledate na beloruski spor, ki bi lahko vplival na odnose med EU-jem in Rusijo v prihodnosti?

Kar se je zgodilo, je seveda nesprejemljivo. Letalo so prisilili k pristanku iz političnih vzrokov. To je nerazložljivo in popolnoma nesprejemljivo. Evropski svet je naglo sprejel pravo odločitev in okrepil sankcije proti Belorusiji.

Slovenijo kmalu čaka pomembno predsedovanje Svetu EU-ja. Kaj pričakujete od Slovenije v prihodnjih šestih mesecih?

O tem sem pravkar govoril z zunanjim ministrom Logarjem. Za nas je najpomembnejša tema širitev EU-ja na Zahodni Balkan. Zdaj bo na čelu EU-ja zagovornica širitve, saj Slovenija razume pomen in nujnost tega, da se evropska zgodba uspešno konča.

Brez držav Zahodnega Balkana Evropska unija ne bo popolna. Nadejamo se uspeha. Madžarski komisar, ki je pristojen za širitev, bo Slovenijo podpiral pri teh prizadevanjih. Veseli me tudi, da mi je gospod Logar povedal za neformalni vrh EU-ja in zahodnobalkanskih držav, ki bo organiziran v Sloveniji. Zelo si prizadevamo za širitev, saj čutimo, da EU potrebuje uspeh. Po odhodu Britancev potrebujemo nove države članice, da nas okrepijo. EU nujno potrebuje zgodbo o uspehu. S širitvijo ne bo veliko dela. Če pogledamo Srbijo ali Črno goro, sta obe državi naredili ogromno, da bi se pridružili EU-ju. Evropa bi z njuno pridružitvijo veliko pridobila. Seveda bi pridobili tudi Srbija in Črna gora, koristi so obojestranske.

Pričakujete znotraj EU-ja trenja?

Nekatere države, npr. Francija in Nizozemska, niso ravno naklonjene hitri širitvi Evropske unije. O tem se res krešejo mnenja. Žal zagovorniki širitve trenutno nimajo večine. Srednjeevropske države in višegrajska četverica širitev zelo podpirajo, bolj oddaljene države pa ne.

To je morda povezano z geografsko oddaljenostjo. Mi, ki živimo na tem območju, zelo dobro razumemo, da bo to prineslo stabilnost, mir in napredek na Zahodni Balkan. Vemo tudi, da je evropsko združevanje ugodno vplivalo na odnose v Srednji Evropi, ki so bili zaradi zgodovine napeti. Povezovanje je te napetosti pomagalo odpraviti. Zahodni Balkan potrebuje nekaj, da bo laže premagal napetosti, ki so žal še vedno zelo aktualne.

Vrniva se k Sloveniji. Madžarska podjetja v zadnjih letih veliko vlagajo v Sloveniji. Banka OTP bo v enem letu verjetno postala lastnica največje bančne skupine v Sloveniji. Kako madžarska vlada gleda na vlaganja madžarskih podjetij v Sloveniji?

Madžarska ima eno izmed najbolj odprtih gospodarstev, smo na 12. mestu na svetu po razmerju izvoza in BDP-ja. Za nas je pomembno, da so naša podjetja uspešna tudi v tujini. Slovenija ponuja odlične možnosti za tuje vlagatelje, zato veliko vlagajo vsi, ne le Madžari. Od madžarskih podjetij dobivam zelo dobre odzive glede razmer, delovne sile in vladnih ukrepov v Sloveniji.

Veseli smo, da madžarska podjetja vlagajo v tujini, saj se s tem tudi krepijo odnosi med državami. Države so tako bolj povezane in več sodelujejo. OTP je največja madžarska banka
z največ komitenti tudi med pravnimi osebami. Po mojih izkušnjah je tako, da OTP pri vlaganju orje ledino, nato pa sledijo še manjša podjetja. Vse več podjetij bo razmislilo o vlaganju v Sloveniji.

Tudi MOL je pomemben vlagatelj na vašem trgu. Hkrati pa tudi slovenska podjetja spodbujamo k vlaganju pri nas. Sem nadzornik vladne agencije za spodbujanje tujega vlaganja in si prizadevam pritegniti slovenske vlagatelje, saj ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost, kar je pomembno za naše gospodarstvo. Vsem vedno postavimo isto vprašanje.

Kako gledate na gradnjo drugega tira do Luke Koper? Kako na to gledate z madžarskega stališča?

Za nas je ta infrastrukturni projekt zelo pomemben, saj Luko Koper uporablja veliko madžarskih podjetij, ki izvažajo na Bližnji in Daljni vzhod. Boljša povezava s koprskim pristaniščem bi bila za madžarska podjetja zelo pomembna, da bi lahko hitreje izvažali in imeli predvidljivejši dostop do pristanišča.

Kdo bo sodeloval in kako boste vodili projekt, je vaša odločitev. To je vaša država, vaša infrastruktura, vaš denar. Odločitev je vaša, mi pa jo bomo spoštovali. Za nas bi bilo odlično, če bo projekt izpeljan, vendar se ne smemo vmešavati, saj je to stvar Slovenije.

Zgodovinsko je bila Reka glavno madžarsko pristanišče, v preteklosti je bilo tudi največje. Kako gledate na tekmovalnost med Trstom, Koprom in Reko?

Konkurenca je vedno dobra. Več kot imajo madžarska podjetja izbire, bolje je zanje. Madžarska je veliko vložila v pristanišče v Trstu, kupila je zemljišče, da bo zgradila svoj terminal, da bodo madžarska podjetja imela boljši dostop do ladij. Konkurenca je vsekakor dobra. Prepričan sem, da bo Luka Koper ob zgraditvi drugega tira veliko bolj konkurenčna.
Toda to je vaša odločitev.

V Sloveniji je veliko prahu dvignilo neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Nekatere članice EU-ja pri tem ne sodelujejo, npr. Madžarska. Lahko gledalcem pojasnite, zakaj ne, čeprav prejme veliko evropskih sredstev?

Vprašanje je preprosto, odgovor pa tudi. Gre za nacionalno suverenost. Nismo se ji pripravljeni odpovedati, zato smo se odločili, da ne bomo sodelovali.