Gradimo pa jih tudi z evropskim denarjem, ki je glede na finančne perspektive v EU-ju lahko različno porazdeljen.

Včasih je bilo več evropskega denarja namenjenega gradnji in obnovi cest, je prepričana Irena Zore Willenpart, vodja službe za evropske zadeve in tehnično regulativo pri Direkciji RS za infrastrukturo. Kljub temu pa nam je v Sloveniji do zdaj uspelo izpeljati že lepo število projektov. Eden izmed potrebnih in uspešnih projektov je tudi poljanska obvoznica Škofje Loke. Zore Willepartova ob tem dodaja, da "se je precej tovrstnih projektov izvajalo v prejšnji finančni perspektivi EU 2007-2013, kjer je bilo dokončanih šest obvoznic. Škofjeloška obvoznica je vsekakor ena izmed uspešnih zgodb, ne glede na to, kako dolgo je vse skupaj zavleklo."

Pridobivanje evropskih sredstev za gradnjo in obnovo cest poteka skladno z operativnimi programi, tako v prejšnji kot v aktualni finančni perspektivi. Vse je v povezavi z vsebinami, ki so tam sicer definirane, a Zore Willepartova poudarja, da "ko je projekt enkrat identificiran kot prioritetni projekt za državo, ki bo sofinanciran z evropskimi sredstvi, temu sledijo postopki po določenih pravilih. Najprej seveda upravičenec, v tem primeru Direkcija za infrastrukturo RS-a, pripravi vlogo, ki jo prek pristojnega ministrstva posreduje organu upravljanja, torej Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kjer jo potrdijo, če gre za manjši projekt, če pa gre v danem primeru za večji projekt, pa mora vse skupaj potrditi še Evropska komisija."

Evropsko komisijo pa posledično zanima še izvajanje projekta, kar pomeni, da kot nadzorniki sledijo ciljem, ki so jih pri Direkciji RS-a za infrastrukturo zapisali v vlogi. Evropsko komisijo po pričakovanju v glavnem zanima doseganje predpostavljenih številk in ali so na koncu manjši stroški za uporabnike, krajši časi potovanja in t. i. kazalniki v skladu s pričakovanji. Domače uporabnike pa glede gradnje ali obnove cest zanimajo predvsem "druge reči, kot je izboljšanje potovanja, krajši časi, manj hrupa in razbremenitev mestnih naselij. V določeni meri so ti cilji doseženi, je pa res, da se pozneje pokažejo še kakšna nezadovoljstva," še opozarja Irena Zore Willenpart.

Primerjava gradnje južne obvoznice Murske Sobote in poljanske obvoznice Škofje Loke je do neke mere mogoča, res pa je, da je obvoznica okoli Murske Sobote v aktualni finančni perspektivi, zato glede tega Zore Willenpartova dodaja, "da je projekt prepoznan kot prioriteten za državo in se bo financiral iz evropskih sredstev, in tudi izdana odločba že priča o tem, da bodo sredstva iz EU-ja na voljo. Res pa je, da je obvoznica okoli Murske Sobote razdeljena na dve etapi, in ta del, ki se zdaj že izvaja in je predmet sofinanciranja z evropskimi sredstvi, je predviden za dokončanje prihodnje leto. Za drugi del pa za zdaj še ni znano, ali ga bo mogoče sofinancirati z evropskim denarjem, je pa projektna dokumentacija v pripravi in tudi pridobivanje zemljišč tudi že poteka."

V Sloveniji bo v prihodnje treba obnoviti ali zgraditi še marsikaj in glede na to, da je v aktualni finančni perspektivi na voljo manj denarja od EU-ja, se postavlja vprašanje, kako bomo izpeljali potrebne projekte. Ali bo v prihodnji finančni perspektivi EU-ja na voljo kaj več denarja kot zdaj, je še neznanka, a vendarle "Direkcija RS za infrastrukturo kot upravljavec in vzdrževalec ter graditelj oziroma investitor v cestno infrastrukturo ima seveda cel kup projektov, pripravljenih za izvajanje ali pa so še v pripravi. Seveda pa odločitev, kateri projekt je na koncu predlagan kot prioriteten za Slovenijo, ni odvisen samo od direkcije," še poudarja Irena Zore Willenpart, vodja službe za evropske zadeve in tehnično regulativo pri Direkciji RS-a za infrastrukturo.

Z evropskim denarjem je bilo in bo še tudi v prihodnje v cestni infrastrukturi marsikaj narejenega, res pa je, da smo uporabniki na koncu tisti, ki presodimo, ali je uporabna vrednost v skladu s pričakovanji in potrebami. Dodatno pa se je treba še zavedati, da za varno vožnjo ni vse odvisno le od cest, ampak predvsem od nas samih, kako pozorni in zbrani smo kot udeleženci cestnega prometa.