V okviru raziskave se je prvo posebno poročilo osredotočilo na Rome, drugo pa na muslimane v Evropski uniji. Foto: EPA
V okviru raziskave se je prvo posebno poročilo osredotočilo na Rome, drugo pa na muslimane v Evropski uniji. Foto: EPA
Somalijski begunci
Najbolj diskriminirana skupina v raziskavi so bili Somalci na Finskem, od katerih je kar tri četrtine v zadnjem letu utrpelo katero izmed oblik diskriminacije. Foto: EPA

To je le "vrh ledene gore", ki so jo razkrili v Stockholmu ob predstavitvi celotne raziskave agencije FRA, ki je obravnavala izkušnje skupin priseljencev in etničnih manjšin z diskriminacijo in kaznivimi dejanji, povezanimi z rasizmom, v 27 državah EU-ja.

Najbolj škodljiva diskriminacija v šolstvu
"Izsledki raziskave razkrivajo resne težave, s katerimi se srečujejo številni pripadniki etničnih manjšin in skupin priseljencev pri dostopu do najosnovnejših storitev," je opozoril direktor FRA-ja Morten Kjaerum. Kot najbolj škodljivo je Danec izpostavil diskriminacijo na področju šolstva, saj ima lahko negativen učinek na priložnosti mladih na trgu dela.

Raziskava EU MIDIS je preučevala izkušnje z diskriminacijo na devetih področjih vsakdanjega življenja, med drugim pri iskanju zaposlitve ali na delovnem mestu, v bolnišnicah, šolah in trgovinah. Izpostavljeno je bilo resno pomanjkanje poznavanja zakonodaje, ki manjšine in skupine priseljencev ščiti pred diskriminacijo.

Na udaru črni Afričani in Romi
11 odstotkov severnih Afričanov je izkusilo diskriminacijo na podlagi videza že ob samem vstopanju v trgovino, 17 odstotkov Romov pa je bilo diskriminiralo zdravstveno osebje. 24 odstotkov vseh vključenih v raziskavo je bilo vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih žrtev kaznivega dejanja, največkrat so bili to podsaharski Afričani in Romi. Kar 82 odstotkov od teh ni prijavilo diskriminacije, ne na mestu, kjer se je to zgodilo, niti pristojnim oblastem. Najpogostejši razlog za to je bilo prepričanje, da "se ne bo nič zgodilo".

Pod lupo do tri skupine v posamezni članici
Izvajalec največjega in najobsežnejšega poročila agencije FRA je bil sloviti inštitut Gallup, ki je izprašal 23.500 pripadnikov etničnih manjšin in priseljencev v vseh državah članicah. Anketa je zajela od eno do tri omenjene skupine v vsaki državi, pri čemer je bil vzorec vsake skupine v vsaki državi najmanj 500 oseb.