Skupnega jezika finančni ministri 27 članic Evropske unije niso našli, so pa zbližali stališča in za sredo napovedali nadaljevanje pogovorov na izrednem zasedanju. Čeprav bi pravila o likvidaciji bank brez obremenjevanja davkoplačevalcev v najboljšem primeru začela veljati šele leta 2015 ali še pozneje, je dogovor potreben zaradi verodostojnosti Unije in zaupanja vlagateljev.

Glavni državi na različnih bregovih
"Prehodili smo že 90 odstotkov poti, dogovor je blizu, razčistiti je treba le še "zelo malo točk", je ob odhodu povedal francoski finančni minister Pierre Moscovici. Tudi njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble je ocenil, da je dogovor blizu, a ne dokončen, in pojasnil, da po 19 urah pogajanj ni želel "hiteti za vsako ceno". Po informacijah iz Luxembourga pa se prav Moscovici in Schäuble kot predstavnika najvplivnejših evropskih držav nista mogla dogovoriti o zadnjih podrobnostih.

A predsedujoči zasedanju, irski finančni minister Michael Noonan, pravi, da so odprta še nekatera jedrna vprašanja in da ni nobenega jamstva, da bo dogovor v sredo dosežen. Napredek je sicer po njegovih besedah občuten, razlike so manjše.

Sklad blagoslovljen, pravila še ne določena
Dva koraka k bančni uniji sta bila na dnevnem redu ministrov: evropski sklad za dokapitalizacijo bank ter skupna pravila za njihovo sanacijo in likvidacijo. Pri prvem so dosegli dogovor, drugega bodo znova usklajevali v sredo.

Evrske države so se končno dogovorile, pod katerimi pogoji bo reševalni sklad ESM lahko neposredno - torej mimo državnih proračunov - dokapitaliziral problematične banke. Za to bo namenil do 60 milijard evrov, mehanizem pa bo na voljo šele s skupnim bančnim nadzorom, torej ne prej kot jeseni leta 2014.

Prav zato, ker lahko državam z evrom pomaga ESM, so države z lastno valuto pri pravilih za reševanje bank želele imeti bolj proste roke. Cilj teh pravil je, da bi problematične banke lahko zaprli, ne da bi panika okužila celoten sektor in ne da bi obremenili davkoplačevalce.

Kdo bo najprej izgubil denar?
Ministrom se ni uspelo poenotiti o tem, kako natančno naj zapišejo vrstni red tistih, ki bodo pri propadu banke utrpeli izgube. Načeloma bodo najprej na vrsti delničarji, nato imetniki obveznic oziroma upniki, nazadnje veliki vlagatelji.

Španski minister De Guindos je ob tem poudaril: "Nobenega dvoma ni, da bodo varčevalci z vlogami pod 100 tisočakov v vsakem primeru v celoti poplačani."

Zavarovane vse vloge do 100 tisoč evrov
"Bail in" omogoča dokapitalizacijo banke, tako da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom pa se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice. Eno izmed orodij pa bodo tudi vloge nad 100.000 evrov.

Ključna rdeča nit je, da so zavarovani depoziti, torej vloge pod 100.000 evrov, nedotakljivi, nad tem se pa dopušča nekaj prožnosti, je v petek sredi pogajanj pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.

Leta 2018 ali že kar leta 2015?
Za učinkovito reševanje bank je bistveno zagotoviti določen kapital, zato je Evropska komisija predlagala vzpostavitev sklada za reševanje, v katerem bodo zbrani prispevki od bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja. Ta sklad naj bi bil nekakšna "oporoka", s katero bi finančni sektor vnaprej plačal "pogrebne stroške" ob morebitnem propadu banke.

Problematičen je tudi časovni okvir. Komisija je predlagala, naj mehanizem "bail in" začne delovati leta 2018, Evropska centralna banka pa se zavzema za to, da bi bil operativen že leta 2015. Velika večina članic podpira letnico 2018, nekatere pa 2015.