Po vstopu v Unijo je bil na slovenski zahodni in severni meji ukinjen carinski nadzor, ne pa tudi mejni, to pomeni, da je bilo na mejnih prehodih še vedno treba pokazati potne listine.

Državljane je zanimalo, kdaj jim tega ne bo več treba početi, glede na geslo, da postajamo del Evrope brez meja. "To bo odvisno od uspešnosti akcijskega načrta za vstop v schengensko območje," je marca 2004 v prispevku Petre Držaj napovedal takratni notranji minister Rado Bohinc. "Lahko se zgodi, da konec leta 2006 ali v začetku leta 2007 slovensko-hrvaška meja postane schengenska meja, kar je pogoj za ukinitev meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. To pa pomeni, da bo Slovenija tudi kar zadeva policijskega nadzora vstopila na evropski zemljevid," je dejal. Napoved se je uresničila leta 2007, vendar šele decembra.

Po pridružitvi Hrvaške – alternativne oblike nadzora

"S stališča policije je bil brez dvoma največji dosežek in izziv vstop Slovenije v schengensko območje, ko smo opustili nadzor na mejah proti zahodu in severu ter prevzeli odgovornost za nadzor zunanje schengenske meje s Hrvaško," je o spremenljivih razmerah na slovenskih mejah v minulih 20 letih v Prvem dnevniku povedal Marko Gašperlin z GPU-ja, ki se ves ta čas poklicno ukvarja z mejnimi zadevami. Na vprašanje voditeljice, ali so si policisti oddahnili, ko je naposled tudi Hrvaška vstopila v EU, je odgovoril: "Da in ne. Pristop je bil dolgo pričakovan in pripravljen. Zahvaljujoč temeljitim pripravam smo opuščanje mejnega nadzora tudi uspešno izpeljali, vendar se je izkazalo, da je bil enako pomemben tudi drugi del priprav, to pa so priprave na alternativne oblike nadzora prehajanja te notranje meje." Taka alternativna oblika je selektivni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je Slovenija uvedla lani oktobra in bo veljal do junija letos.

Nedovoljene migracije in prihodnost schengenskega območja

Za slovensko policijo so nedovoljeni prehodi precejšen izziv. V prvih letih po vstopu v schengensko območje so na letni ravni obravnavali do tisoč primerov nedovoljenih migracij, zdaj je to število preseženo v enem tednu, je dejal Gašperlin. O prihodnosti schengenskega režima pa je dejal, da je bil dobro zastavljen in da je deloval do migracijske krize leta 2015, ko se je izkazalo, da spremljajoča področja, predvsem evropska azilna zakonodaja, niso ustrezno urejena. Vrzel zapolnjuje pakt o migracijah in azilu, sveženj desetih zakonodajnih aktov, ki ga je nedavno potrdil Evropski parlament, potrditi pa ga morajo še vse članice Unije. Po Gašperlinovih besedah se pričakuje, da se bo z uveljavitvijo tega pakta v naslednjih dveh letih spet vzpostavil pravni okvir, ki bo omogočal vrnitev k prvotnemu schengenskemu režimu in ne bo več treba uvajati nadzora na notranjih mejah.

V rubriki si poglejte arhivski prispevek Petre Držaj o razmerah na meji s Hrvaško, objavljen v Dnevniku TV Slovenija spomladi 2004 in pogovor Katarine Golob Veselič z Markom Gašperlinom, direktorjem Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi.