"Razreševanje blokad v širitvenem procesu je osrednja naloga mojega mandata. Dvostranska vprašanja, bodisi med državami kandidatkami samimi bodisi v njihovih odnosih z državami članicami, so v preteklosti že povzročila precejšnje zamude," je Kos zapisala v odgovorih, objavljenih v torek zvečer.

Ob upoštevanju legitimnosti skrbi, povezanih s spori, je treba dvostranska vprašanja hitro obravnavati, da bi se izognili oviranju napredka držav na poti v EU in spodkopavanju kredibilnosti procesa, je poudarila. Napovedala je, da bo proučila možne rešitve.

Slovenska komisarska kandidatka je dejala še, da je pripravljena prispevati k razmisleku o tem, kako bi lahko pristopni proces pri nekaterih vmesnih korakih pospešili. Odločanje s soglasjem o sprejemanju novih držav je sicer povsem utemeljeno, vendar pa je treba po njenih besedah priznati, da lahko odločanje s soglasjem o vsakem koraku tudi upočasni proces že ob nasprotovanju ene same članice.

"Če bom potrjena za komisarko, si bom v prihodnjih petih letih prizadevala, da bo čim več držav povsem pripravljenih na prevzem obveznosti članstva v EU-ju in končalo pristopna pogajanja," je med cilji svojega mandata navedla Kos.

Kratkoročni cilj: zaprtje pogajalskih poglavij s Črno goro ...

Kot kratkoročni cilj je medtem navedla napredek kandidatk na njihovi poti v EU. Konkretno bi to pomenilo zaprtje pogajalskih poglavij s Črno goro, odprtje preostalih sklopov poglavij v pogajanjih z Albanijo ter odprtje prvega sklopa v pogajanjih s Severno Makedonijo, Ukrajino in Moldavijo.

Poudarila je sicer, da mora širitev ostati proces, ki temelji na dosežkih držav kandidatk, saj je to ključno za njegovo verodostojnost in vzdržnost. Posebno pozornost bo v pogajanjih namenila sklopu poglavij, vezanih na vladavino prava.

Če bo treba, pa bo ob morebitnem nazadovanju držav kandidatk na področju spoštovanja temeljnih vrednot tudi aktivirala oziroma priporočila ustrezne ukrepe, je še zapisala. Pri tem je omenila zamrznitev pogajanj o določenih poglavjih, zamik pri odprtju novih poglavij, v hujših primerih pa tudi prekinitev celotnega pogajalskega procesa.

Med ključnimi prednostnimi nalogami mandata je navedla še podporo Ukrajini na njeni poti k članstvu v EU-ju. Napovedala je, da bo prek finančnega instrumenta za podporo Ukrajini to državo skušala podpreti pri gospodarskem okrevanju, javnih in zasebnih naložbah ter političnem približevanju Uniji.

"Ruska vojaška agresija proti Ukrajini predstavlja neizzvan, neupravičen in nezakonit napad na suvereno državo, njeno ozemeljsko celovitost in pravico do samoodločbe. Ukrajina se vsak dan bori za našo svobodo. Zavezujem se, da bom tudi jaz delala za njeno svobodo, med drugim v okviru njenega približevanja EU-ju," je poudarila Kos.

Komisarski kandidati so morali na pisna vprašanja evropskih poslancev odgovoriti v okviru postopka potrjevanja prihodnje Evropske komisije. Med 4. in 12. novembrom bodo sledila še ustna zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. Marto Kos bo 7. novembra zaslišal odbor za zunanje zadeve Afet. Potrjevanje celotne komisije na plenarnem zasedanju je predvideno konec novembra.