Evropska komisija in nacionalni organi za varstvo potrošnikov so pred dnevi 20 letalskim prevoznikom poslali dopise, v katerih so jih opozorili na več potencialno zavajajočih okoljskih trditev in jih pozvali, naj svoje prakse v 30 dneh uskladijo z zakonodajo EU-ja.

Kot so v torek sporočili iz Evropske komisije, morajo letalske družbe jasno povedati, ali oz. v kolikšni meri je mogoče njihove trditve glede izpustov CO2 znanstveno dokazati. Mreža nacionalnih organov za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in Evropska komisija sta namreč nekatere trditve letalskih prevoznikov – da bi se lahko emisije ogljikovega dioksida, ki jih povzroči polet, izravnale s podnebnimi projekti ali uporabo trajnostnih goriv, h katerim bi lahko potrošniki prispevali s plačilom dodatnih pristojbin – označili za potencialno zavajajoče.

Med letalskimi družbami, ki so prejele dopis komisije, so hčerinske družbe nemške Lufthanse in drugi prevozniki v skupini – Brussels Airlines, Lufthansa, SWISS, Austrian Airlines, Air Dolomiti in Eurowings, so za Reuters potrdili v skupini. Da so dopis prejeli, so za agencijo potrdili tudi v družbi Air France-KLM in v Norwegianu, kjer so dodali, da se "trenutno seznanjajo s podrobnostmi", na poziv pa bodo odgovorili v roku, ki je določen.

Kateri so še drugi letalski prevozniki, ki jim je komisija poslala dopis, ni znano, saj so v Bruslju poudarili, da imen družb ne bodo razkrili "v tej preliminarni fazi postopka".

Evropska potrošniška organizacija (BEUC), ki je Evropsko komisijo opozorila, da gre pri praksah letalskih družb za morebitno zeleno zavajanje, pa je po navedbah Reutersa pojasnila, da je v svoji pritožbi navedla 17 letalskih družb, in sicer: Air Baltic, Air Dolomiti, Air France, Austrian, Brussels Airlines, Eurowings, Finnair, KLM, Lufthansa, Norwegian, Ryanair, SAS, SWISS, TAP, Volotea, Vueling in Wizz Air. Koliko sta si seznama podobna, ni znano, še dodaja Reuters.

V zvezi Airlines for Europe, ki združuje večino evropskih letalskih prevoznikov, so v izjavi za javnost poudarili, da se zavedajo pomembnosti podajanja jasnih informacij glede trajnosti, vendar se zakonodaja v posameznih državah članicah "močno razlikuje in se še vedno razvija".